CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS00086599
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 122, 122/1, 123.
spor za ugotovitev očetovstva - subjektivni rok - začetek teka subjektivnega roka - petletni zastaralni rok - uveljavitev novega zakona - tožba za ugotovitev očetovstva - ugotovitev očetovstva po smrti domnevnega očeta - rok za vložitev predloga - prepozen predlog - smrt domnevnega očeta - pasivna legitimacija očetovih dedičev - paternitetni spor - pasivna legitimacija dedičev - nujno sosporništvo dedičev - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
razglasitev pogrešanca za mrtvega - izključna pristojnost slovenskega sodišča - splošna krajevna pristojnost - določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - lega nepremičnine
V obravnavanem primeru prebivališče nasprotne udeleženke ni znano, iz uradnih evidenc pa izhaja, da je nasprotna udeleženka slovenska državljanka. Ker je nasprotna udeleženka vpisana v zemljiško knjigo kot solastnica nepremičnine v katastrski občini, ki leži na sodnem območju Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, in ker je to sodišče postopek že začelo, je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP‑1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.
delegacija pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - odškodninska odgovornost države - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani je v teku pravdni postopek, v katerem tožnica na podlagi 26. člena Ustave Republike Slovenije zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki ji je nastala zaradi napak pri vodenju in dolgotrajnosti postopkov. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe je treba šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča. Ni dvoma, da bi odločanje sodišča o protipravnosti lastnega ravnanja pri strankah in javnosti lahko vzbudilo dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - povrnitev premoženjske škode - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00086299
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. DZ člen 64, 239, 239/2, 264. URS člen 2, 14, 22.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - omejena poslovna in procesna sposobnost - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je presoja sodišča o postavitvi osebe pod delno stalno skrbništvo v vseh upravno pravnih ter sodnih postopkih pred vsemi pristojnimi organi, glede na trditev Centra za socialno delo Posavje ter ostali dokazni postopek, pravilna?
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZST-1 člen 14a, 14a/1.
predlog za dopustitev revizije - formalni pogoji - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - razveljavitev plačilnega naloga - oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemskem pogledu, glede pomena za pravni red in sodno prakso. Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Toženec ne opredeli niti enega spornega pravnega vprašanja, o katerem naj Vrhovno sodišče odloči. V pretežni meri zgolj ponavlja pritožbene navedbe, ki jim doda fragmentirane in normativno nekonkretizirane trditve o domnevnih napakah sodišča druge stopnje pri navajanju opravilne številke in pozivanju k mediaciji ter posplošene očitke o njegovi pristranskosti. Z nosilnimi razlogi sodišča druge stopnje o jasnosti in določnosti pravnega pouka, dvakrat ponovljeni napaki pri vlaganju pritožbe, dolžni skrbnosti ter razumevanju slovenskega jezika, pa se toženec konkretizirano ne sooči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00085942
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 255, 256, 256/4. ZD člen 46.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odpoved dediščini - neodplačno razpolaganje - vštevanje darila - vračunanje darila - vrednost darila - vrednost nepremičnine - nujni delež - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dolžnikovo neuveljavljanje nujnega deleža v zapuščinskem postopku povzročilo zmanjšanje njegovega premoženja in s tem njegovo nezmožnost poplačila upnikove terjatve; natančneje ali se kot vrednost nepremičnine lahko vzame približna ocena izvedenke, čeprav je bila nepremičnina prodana in je torej znana njena dejanska vrednost.
DZ člen 138, 138/4, 141, 141/7, 141/8. ZPP člen 367a, 367c, 367c/2.
ponovni postopek - spremenjene razmere - skupno starševstvo - onemogočanje stikov - predodelitev otroka - stroški postopka - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - največja korist otroka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
SPZ člen 43, 44. ZTLR člen 28. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
priposestvovanje dela nepremičnine - pogoji za priposestvovanje - zakupna pogodba - učinek erga omnes - razmerje inter partes - načelo nemo plus iuris - solastnina - vznemirjanje lastninske pravice - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Predlagatelj zatrjuje, da je tožena stranka sodnica na Okrožnem sodišču v Kopru in da mu je, ko je sodila v drugi pravdni zadevi, s protipravnim vodenjem postopka, povzročila škodo. Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi opisane okoliščine lahko povzročile dvom v nepristranskost sodnikov sodišča, na katerem sodi navedena sodnica, če bi ti sodili v tej zadevi (objektivni videz nepristranskosti).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - ugoditev predlogu
Predlagatelj je v družinskopravni nepravdni zadevi podal predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Opira ga na dejstvo, da je nasprotna udeleženka hči A. A., sodnice Višjega sodišča v Ljubljani.
Upoštevaje okoliščino, da prenos pristojnosti predlaga stranka sama, ter okoliščino, da gre za občutljivo družinskopravno zadevo, je Vrhovno sodišče odločilo tako kot v zadevi I R 6/2004. Pristojnost za odločanje je preneslo izven območja Višjega sodišča v Ljubljani, na Okrožno sodišče v Celju.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 351, 351/2, 399. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 4/2. ZVPot člen 23, 24, 24/1.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - evropsko pravo - spremenjena sodna praksa - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
Stranki sta sicer res imeli možnost, da se opredelita do stališč v citirani sodbi Sodišča Evropske unije, kar pa glede na okoliščine primera ne zadošča. Bili sta namreč prikrajšani, da se izjavita glede novih stališč Vrhovnega sodišča (predvsem v sodbi II Ips 8/2022), na katerih temeljijo nosilni razlogi sodišča druge stopnje, in v zvezi s tem podata nove trditve o dejstvih in predlagata nove dokaze.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženec preko očitka napačne uporabe materialnega prava vsebinsko napada dokazno oceno in skuša obiti določbo drugega odstavka 370. člena ZPP, v skladu s katero revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz predloga tudi niso razvidne okoliščine, ki bi kazale na splošno pomembnost zastavljenega pravnega vprašanja, saj se toženec osredotoča le na konkretno zadevo. Konkretiziranega očitka sodišču druge stopnje, da naj bi zastavljeno vprašanje rešilo nezakonito, v predlogu ni mogoče prepoznati. Prav tako toženec niti ne zatrjuje neenotnosti sodne prakse višjih sodišč, niti odstopa od morebitne obstoječe sodne prakse.
odločitev o stroških postopka - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik izpodbija odločitev sodišč prve in druge stopnje glede stroškov postopka. Sklep o stroških postopka ne glede na to, ali je izdan v odločbi (sodbi in sklepu), s katero se postopek konča, ali kot samostojen sklep, kot v obravnavanem primeru, ni sklep s katerim se postopek pravnomočno konča. Odločitev o povrnitvi stroškov je namreč zgolj akcesorne narave in je odvisna od odločitve o sporu ter s tem v zvezi od uspeha posamezne stranke v njem. Ker revizija zoper tak sklep ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP), je sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti na drugo sodišče - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnik pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku - ugoditev predlogu
Temeljni namen delegacije pristojnosti je med drugim tudi potreba po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti. V konkretnem primeru okoliščina, da je nasprotni mož višje sodnice na Višjem sodišču v Kopru, ki je razporejena na civilni oddelek, predstavlja podlago za prenos pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP. Tudi če o pritožbi ne bi odločala žena nasprotnega udeleženca, bi bil lahko okrnjen videz objektivne nepristranskosti (ostalih) sodnikov Višjega sodišča v Kopru. Sodniki istega sodišča se namreč vsekakor poznajo, se vsakodnevno videvajo in sodelujejo.