CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00075843
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 5. ZVPot člen 24. ZPP člen 380, 380/2.
dopuščena revizija - kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - potrošniška kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - sklicevanje na novo sodno prakso - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - čas sklepanja pogodbe - pritožbene navedbe - zadostnost trditvene podlage - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
Napačna je bila ocena sodišča druge stopnje, da so bile tožničine pritožbene navedbe glede znatnega neravnotežja zlasti glede tega, kako konkretno so valutne spremembe vplivale na njen položaj, pomanjkljive, in da že zato s pritožbo ne more uspeti. Ker je za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja bistvena ocena informacijskega neravnotežja v času sklepanja pogodbe, zadoščajo pritožbene navedbe tožnice, da toženka ni zadostila profesionalnim standardom glede izpolnitve pojasnilne dolžnosti. Vrhovno sodišče je zato sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Sodišče druge stopnje bo moralo v luči predstavljenih materialnopravnih izhodišč iz novejše sodne prakse preizkusiti presojo sodišča prve stopnje, ali so bila pojasnila toženke tako dobra, da se je toženka mogla zavedati dejanskih posledic velikega padca vrednosti domače valute (in zvišanja tujih obrestnih mer) na višino njenih kreditnih obveznosti za celotno obdobje odplačevanja kredita.
OZ člen 5, 17, 371, 372. ZVPot člen 24. ZPotK člen 6, 7. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 3.
varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - načelo vestnosti in poštenja - pojasnilna dolžnost banke - pravo EU - ugoditev reviziji - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Obvezna zakonska vsebina kreditne pogodbe z valutno klavzulo pomeni torej le del vsebine pojasnilne dolžnosti kot zakonske (ius cogens) obveznosti banke. Hkrati pomeni upravičenje potrošnika, da je pred sklenitvijo kreditne pogodbe v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZPotK seznanjen z vsemi pogodbenimi pogoji. Na podlagi drugega odstavka 7. člena ZPotK pa je pojasnilna obveznost banke kot del vsebine obravnavanega pogodbenega pogoja širša od izrecno določene obvezne zakonske vsebine pisne kreditne pogodbe. Povedno drugače, pravilno izpolnjena pojasnila dolžnost banke ni uresničena zgolj s prenosom izrecno predpisane zakonske določbe glede pisne kreditne pogodbe z valutno klavzulo.
Prosto urejanje obligacijskih razmerij poleg kogentnih pravnih pravil namreč omejuje tudi pravni standard vestnosti in poštenja (5. člen OZ). Zato ni mogoče šteti, da temelji pogodbeni pogoj kreditne pogodbe z valutno klavzulo (glede vsebine pojasnilne dolžnosti) zgolj na obveznih (kogentnih) zakonskih določbah prvega odstavka 7. člena ZPotK. Temelji tudi na načelu vestnosti in poštenja (dobre vere).
SEU je sicer štelo, da je zahteva po preglednosti, upoštevaje konkretne okoliščine primera, lahko izpolnjena tudi brez izrecnega opozorila o neomejenem tveganju potrošnika zaradi nihanja tečaja, če:
- ponudnik potrošnika ni obvestil zgolj o potencialni možnosti rasti ali padca valute, v kateri je najel posojilo, temveč mu je podal še druge informacije, na podlagi katerih bi lahko potrošnik ocenil ekonomske posledice tečajnega tveganja na svoje finančne obveznosti, in
- je mogoče jasno določiti skupni znesek njegovih s pogodbo prevzetih obveznosti ali pa mu je bil pojasnjen mehanizem izračuna obveznosti in so mu bili na transparenten način dostopni veljavni menjalni tečaji.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00074292
ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1.
varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - sklenitvena pogodbena faza - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - zavrnitev revizije
Sodišči sta ugotovili, da je bil tožnik opozorjen, da gre za kredit v tuji valuti in da bo moral bodisi sam poskrbeti, da bo imel to valuto ob zapadlosti kreditnih obrokov na računu, bodisi bo toženki prepustil, da opravi preračun domače v tujo valuto po vnaprej v pogodbi določenem menjalnem razmerju; opozorjen je bil, da se odloča za kredit v drugi valuti, kot pa prejema dohodke; opozorjen je bil tako na neomejeno valutno tveganje kot na dolgi rok odplačevanja kredita, v katerem se lahko tveganje uresniči; podpisal je izjavo o prevzemu valutnega tveganja; notar ga je opozoril na znana in običajna tveganja v zvezi s sklenitvijo nameravanega pravnega posla po veljavnem pravu, tudi po ZPotK; nenazadnje je sam potrdil, da mu je referentka vse razložila in da se je po premisleku - torej preudarno, poznavajoč vsa tveganja in prednosti ponujenega produkta - odločil za kredit v CHF zaradi nizke obrestne mere. Vsaka od naštetih okoliščin sama zase sicer ne zadošča za zaključek o popolno in pravilno opravljeni pojasnilni dolžnosti, a vse skupaj v povezavi s tožnikovo izpovedbo kažejo, da ga je toženka na različne načine opozarjala na možnost uresničitve tveganja v dolgoročnem obdobju odplačevanja kredita, kar pri povprečno pozornem in preudarnem potrošniku vzbudi pozornost na pomen sklepanja prav takega posla in njegovo tvegano naravo. Tožnik se je (bi se) torej moral in mogel zavedati dejanskih posledic sprejetega tveganja in njegovega konkretnega vpliva na prevzete kreditne obveznosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - splošno pravilo - navezne okoliščine - stalno prebivališče - izjema - dejansko bivanje - narava postopka - odvzem mladoletnega otroka
Sistem krajevne pristojnosti temelji na tipičnih okoliščinah, ki naj omogočajo čim hitrejši, cenejši in strankam dostopen postopek. Navezna okoliščina stalnega bivališča, ki z življenjem v konkretni zadevi nima nikakršne zveze, se od takšnega zakonsko predvidenega tipa odmika. Zaradi družinske in socialno problematične narave tega nepravdnega postopka je to posebej očitno, potreba po korekciji tipskega pravila pa toliko bolj nujna. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo ter na podlagi pooblastila iz 67. člena ZPP predlogu za prenos pristojnosti ugodilo ter za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče v Z.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00076573
ZVPot člen 24, 24/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 4, 5.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - potrošniški kredit - valutna klavzula v CHF - hipoteka - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - razlaga ZVPot - Direktiva Sveta 93/13/EGS
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so nični pogodba o dolgoročnem tolarskem kreditu z valutno klavzulo in notarski zapis, ki vsebuje pogodbo o dolgoročnem tolarskem kreditu z valutno klavzulo in sporazum po 142. členu SPZ ter dodatek št. 1 k pogodbi. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijana sklep in sodbo potrdilo. Vrhovno sodišče je odločilo, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367a. člena ZPP, ker je Vrhovno sodišče na predlagana pravna vprašanja že odgovorilo v sodbi II Ips 8/2022 z dne 19. 4. 2023 in sklepu II Ips 37/2023 z dne 20. 3. 2024.
Ustaljeno je stališče, da razlogi, s katerimi stranka utemeljuje izločitvene razloge glede konkretnega sodnika, niso hkrati tudi argument za prenos pristojnosti. Tembolj velja, da takšnih razlogov ne morejo predstavljati navedbe, ki so bile v postopku za izločitev sodnika pravnomočno zavrnjene kot neutemeljene.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 226.
predlog za dopustitev revizije - izbrisna tožba - služnost v javno korist - neprava služnost - zamudna sodba - nasprotje med dejstvi in dokazi - nedovoljeno razpolaganje - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00073201
ZPP člen 367a. ZIZ člen 32, 64, 73.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pogodba o finančnem leasingu - izvršba na predmetu leasinga - dolg leasingojemalca - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - leasingojemalec - uporabnik vozila - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno pravno naziranje, da lahko upnik leasingojemalca veljavno zarubi predmet leasinga, čeprav leasingojemalec še ni izpolnil vseh pogodbenih obveznosti in ima na predmetu leasinga le lastninsko pravico v pričakovanju, predmet leasinga pa je v izključni lasti leasingodajalca.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dokazna ocena - nestrinjanje z dokazno oceno - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pritožbena obravnava - ugoditev pritožbi
Če se pritožbeno sodišče ni strinjalo z dokazno oceno izvedenih dokazov, oziroma je dvomilo v logičnost te ocene, bi te dokaze sámo lahko ocenilo drugače, če pa ni bilo prepričano v popolnost dokaznega postopka, bi moralo ravnati tako, da bi razpisalo pritožbeno obravnavo, na kateri bi te dvome odpravilo, po potrebi postavilo predlaganega izvedenca ter odločilo v zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - vsebina spora - stranke postopka - zavrnitev predloga
Zadeva I R 190/2023 z dne 18. 10. 2023 z obravnavano ni primerljiva. V obravnavani zadevi namreč nasprotna stranka niso sodniki sodišča, ki je v razmerju do pristojnega pritožbeno sodišče, temveč odvetnik, prav tako pa v konkretni pravdi zaradi plačila neporavnanih odvetniških storitev ne gre za primer, ko bi se moralo pristojno sodišče glede na vsebino spora opredeljevati do njemu in neposredno instančnemu sodišču oziroma njunim sodnikom očitanega nezakonitega postopanja kot trditvene podlage tožbenega zahtevka.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - meje preizkusa v pritožbenem postopku - pavšalne pritožbene navedbe - zavrnitev pritožbe
Višje sodišče je v 17. točki obširno obrazložilo, zakaj razveljavlja sodbo sodišča prve stopnje, opravilo je tudi tehtanje, s temi razlogi pa se pritožnik ne sooči ter le pavšalno navede, da se bo zavlekel že do sedaj dolg postopek. Ob taki pritožbi Vrhovno sodišče lahko le sprejme rezultat opravljenega tehtanja, ki potrjuje razveljavitev. Vrhovno sodišče je zato toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/4. ZNP člen 34, 118. ZNP-1 člen 37, 216, 216/1.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepravdni postopek - postopek za delitev stvari in skupnega premoženja - prehodne določbe ZNP-1 - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Ker je bil v obravnavani zadevi postopek začet pred uveljavitvijo ZNP-1, je treba uporabiti prej veljavni Zakon o nepravdnem postopku (ZNP), ki v postopku za delitev stvari in skupnega premoženja revizije ni dovoljeval.
javna infrastruktura - javna cesta - pogodbena avtonomija - neprava stvarna služnost - ugotovitev ničnosti pogodbe - neveljavnost vknjižbe - odlok o kategorizaciji cest - občinska cesta - obid prisilnih predpisov - razlastitev - dejanska razlastitev - služnost v javno korist - pogodba o ustanovitvi služnosti
Dejstvo, da gre za služnost v javno korist, nujno še ne utemeljuje sklepa, da gre za položaj, ko bi prizadeta stranka uživala varstvo po 69. členu Ustave. Le ko gre za prisilno ustanovitev služnosti v javno korist, gre za razlastitev oziroma omejitev lastninske pravice v smislu 69. člena Ustave. Ker je druga toženka torej svobodno sklenila neodplačno pogodbo o ustanovitvi služnosti v javno korist, ne gre za primer, ki bi predstavljal obid instituta razlastitve in v posledici česar bi bila izključena uporaba civilnopravnih pravil.
predlog za dopustitev revizije - postopek izvršbe in zavarovanja - dovoljenost revizije - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Postavljena revizijska vprašanja so prepletena z dejanskimi okoliščinami, prav tako pa že iz vprašanj samih izhaja obča nepomembnost. Odgovor Vrhovnega sodišča torej ne bi presegel pomena, ki ga ima za stranko v obravnavani zadevi.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - utemeljenost zahtevka - nedovoljeni pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Toženka sicer določilo 357.a člena ZPP citira in trdi, da bi moralo sodišče druge stopnje napake odpraviti samo. A taka njena graja izpodbijanega sklepa ostaja le na abstraktni ravni s citiranjem te zakonske določbe. Konkretno pa s pritožbo napada vsebino zadeve - temelj in višino posameznih stroškov, ki bi jih morala plačati kot ena od etažnih lastnic večstanovanjske stavbe. S tako grajo pa - tudi ob sklicevanju na procesne določbe, ki grajo pritožbenega razveljavitvenega sklepa sicer omogočajo - ne more uspeti.
prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti - ugoditev predlogu - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakoniti zastopnik stranke - direktor
Dejstvo, da je bil župan kot zakoniti zastopnik stranke v nepravdnem postopku še pred kratkim zaposlen kot dolgoletni vodilni kader okrožnega sodišča in s tem tudi sodečega sodišča, predstavlja takšno okoliščino, ki bi utegnila povzročiti dvom strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in bi lahko ogrozila percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
ZPP člen 338, 338/1, 357a, 357a/2. DZ člen 138, 141, 183, 189.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje - delna razveljavitev - sklep o zavrnitvi pritožbe - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev preživnine - stiki - kasatorično pooblastilo - izpodbijani del - obseg pritožbenega preizkusa - nedovoljeni pritožbeni razlogi - neupoštevne navedbe - zavrnitev pritožbe
Zakon je pritožbene razloge v drugem odstavku 357.a člena ZPP omejil izključno na preizkus (ne)pravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil. Pritožnik izpodbijanega sklepa iz tega razloga ne napada, saj ne navaja, da bi sodišče druge stopnje lahko ugotovljeno kršitev sodišča prve stopnje samo odpravilo, temveč uveljavlja pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in še to glede tistega dela sklepa pritožbenega sodišča, s katerim je bila njegova pritožba zavrnjena. Tega dela sklepa s pritožbo po 357a. členu ZPP niti ni dovoljeno izpodbijati ter so pritožbene navedbe že zato neupoštevne.