CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00073517
ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2. SPZ člen 8, 48, 48/1. ZPP člen 371, 378.
skupno premoženje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - posebno premoženje - realna subrogacija - načelo povezanosti zemljišča in objekta - prirast - povečanje vrednosti nepremičnine - vlaganje v tujo nepremičnino - vlaganje v posebno premoženje - terjatev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - pravilna uporaba materialnega prava - obseg revizijskega izpodbijanja - obseg revizijskega preizkusa - presoja v mejah revizijskih razlogov - zavrnitev revizije
Revident je k nakupu in izgradnji nepremičnine nesporno prispeval sam, zato pravilna uporaba materialnega prava vodi k zaključku, da ta ni predstavljala skupnega premoženja pravdnih strank, ampak toženčevo posebno premoženje. Pravdni stranki, ki sta v času trajanja zunajzakonske skupnosti v to nepremičnino vlagali, sta torej (v pravnem smislu) vlagali v toženčevo premoženje ter (je) skupno premoženje tvori(la) terjatev skupnega premoženja do toženčevega posebnega premoženja. Poleg te terjatve (so) skupno premoženje sestavlja(le) še sklop premičnin. Ker je bilo celotno premoženje med postopkom soglasno odsvojeno, tožnici pripada denarna vrednost deleža na skupnem premoženju. Izračuna tožničinega deleža na skupnem premoženju, kot sta ga napravili sodišči prve in druge stopnje, ni mogoče materialnopravno preizkusiti, ker toženec revizijske graje ni zmogel, Vrhovno sodišče pa na pravilno uporabo materialnega prava ne pazi po uradni dolžnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - vpisničarka - bližnji sorodnik - večje sodišče - zavrnitev predloga
Okrožno sodišče v Mariboru je eno od večjih sodišč v državi, kar pomeni, da je mogoče kadrovsko zagotoviti, da se z dela na zadevi izloči sporna oseba. ZPP v tretjem poglavju sicer ureja le izločitev sodnikov, strokovnih sodelavcev in sodnih zapisnikarjev, a Vrhovno sodišče ne vidi ovire, da razpravljajoča sodnica ne bi mogla izvesti ukrepov v duhu teh določb tudi v obravnavanem primeru. Zakaj bi bila zaradi dejstva, da je na sodišču zaposlena sporna sorodnica nasprotnega udeleženca, prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, nasprotni udeleženec in razpravljajoča sodnica ne utemeljita. Kot tehtni razlog navajata zgolj tveganje, da se njegova sorodnica seznani s spisom, kar pa ne zadostuje za postopanje v skladu s 67. členu ZPP.
predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - ugoditev predlogu
Dedinja po pokojni je zaposlena na okrožnem sodišču, katerega organizacijska enota je pristojno okrajno sodišče, poleg tega je sodišče relativno majhno, službena razmerja pa tesnejša. Te okoliščine je glede na sodno prakso mogoče uvrstiti med "druge tehtne razloge".
spor o pristojnosti - pristojnost v sporih iz zavarovalnih razmerij - prebivališče tožnika - ugoditev predlogu
Okrajno sodišče v Ljubljani, ki mu je bila zadeva odstopljena, utemeljeno opozarja na dodatno in posebno pravilo iz 51.b člena ZPP. Gre za pravilo, ki v sporih iz zavarovalnih razmerij določa, da je za sojenje poleg sodišča splošne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče ali sedež. Ker ima tožnica prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, je torej Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu krajevno pristojno na podlagi določbe 51.b člena ZPP. Ker je tako, se je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu napačno izreklo za krajevno nepristojno.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00073855
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 26.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - javnopravna odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - odgovornost države za škodo, ki jo povzroči inšpekcijski organ - protipravnost ravnanja - zakonodajna protipravnost - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v skladu s 26. členom Ustave RS razlaga zakonskih določb o odškodninski odgovornosti javnih uslužbencev, po kateri je, enako kot to velja za sodnike kot funkcionarje sodne veje oblasti, pogoj za odškodninsko odgovornost države za škodo, ki jo v zvezi z opravljanjem dejavnosti upravnega organa povzroči uradna oseba upravnega organa (uradnik), ki to dejavnost (oz. službo) opravlja, kvalificirana protipravnost.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - obrazložitev predloga - zavrženje predloga - okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava - pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno
Toženec je v predlogu zgolj zastavil vprašanja, ki sama zase Vrhovnemu sodišču ne sporočajo ničesar, ni pa predloga ustrezno obrazložil. Tako ni zatrjeval pravnih pravil, ki naj bi jih sodišči nižje stopnje prekršili. Ravno tako ni pojasnil okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnih vprašanj v smislu določil 367.a člena ZPP in ni obrazložil, v čem naj bi bila odločitev sodišča druge stopnje nezakonita, zato je Vrhovno sodišče takšen nepopoln predlog za dopustitev revizije na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešana vpisana kot lastnica.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367č, 377, 384, 384/1. ZST-1 člen 10, 10/6, 34a, 34a/5.
zavrženje predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - postulacijska sposobnost - sklep o oprostitvi plačila sodne takse - končni sklep - nalog za plačilo sodne takse - razveljavitev plačilnega naloga - razveljavitev po uradni dolžnosti
Tožnikova skrbnica je predlog vložila sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (367.č člen ZPP).
Predlog je bilo treba zavreči tudi iz razloga, ker je vložen zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev. Ker ne gre za sklep s katerim je bil postopek pravnomočno končan, stranke zoper njega ne morejo vložiti revizije, Vrhovno sodišče pa je tudi ne more dopustiti (prvi odstavek 384. člena ZPP v zvezi s 377. členom ZPP).
Ker tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije (pravno sredstvo) zoper odločbo o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks, se taksa ne plača (smiselno šesti odstavek 10. člena ZST-1), zato je Vrhovno sodišče navedeni plačilni nalog razveljavilo (peti odstavek 34.a člena ZST-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00073260
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 11, 43, 92, 93. ZZK-1 člen 6, 243. OZ člen 101, 104, 106, 107, 350, 435.
lastniška posest - vpis v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - priposestvovanje nepremičnine - dobrovernost priposestvovalca - protiknjižno priposestvovanje - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - sočasna izpolnitev obveznosti - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - zastaranje terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - ugovor neizpolnjene pogodbe in pravilo sočasne izpolnitve - razveza kupoprodajne pogodbe zaradi neizpolnitve - ničnost pogodbe - odstop od pogodbe brez naknadnega roka - odstop od pogodbe pred iztekom roka - desetletni zastaralni rok - vindikacijski zahtevek - posestnikovi ugovori - čas izpolnitve obveznosti - čas kot bistvena sestavina pogodbe
predlog za dopustitev revizije - lastninska pravica na nepremičnini - dejanska razlastitev - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - javna cesta - nepremičnina v zasebni lasti - stvarnopravno varstvo lastnika zemljišča - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VS00078781
OZ člen 179. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - predvidljivost škodljive posledice - odvzem prostosti - bivalne razmere v priporu - bivalne razmere v zaporu - vrednotenje okoliščin - merila ESČP - pravni standard - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja
Kdaj je ravnanje države protipravno in ne pomeni le omejitve človekovih pravic, ki je po naravi stvari lastna odvzemu svobode v kazenskih postopkih, temveč gre za poseg, ki ne dosega več minimalnih civilizacijskih standardov, je odvisno od presoje vseh okoliščin primera. Kakšni so bili pogoji med odvzemom prostosti, se namreč vrednoti celostno, ob upoštevanju skupnega učinka vseh pogojev, ki jih nudi za dostojno bivanje.
Čeprav drži, da je država tista, ki ima vpliv in dolžnost vplivati na pogoje, v katerih se prestajata pripor ali kazen, se pri oceni, ali so bili pogoji bivanja zaradi vročine nevzdržni, tehta, ali vsota vseh možnosti in priložnosti, ki jih nudi (npr. čas bivanja zunaj sobe, možnost hlajenja z vodo, možnost alternativne ventilacije, možnost premestitve v drugo sobo, možnost popravila pokvarjene tehnike itd.), zaporniku ali priporniku zagotavlja človeka vredno bivanje.
delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - zaslišanje - dokaz z izvedencem
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje, da ima nasprotna udeleženka demenco in že dlje časa nima ustreznega stika z realnostjo, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka v resnici biva.
predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je za pričo v tej pravdni zadevi predlagana tožnikova teta, sicer nekdanja sodnica in vodja civilnega oddelka pristojnega višjega sodišča, da ni mogoče sestaviti senata, ki ne bi zajemal vsaj enega bivšega sodelavca, s katerimi še vedno ohranja stike, je mogoče uvrstiti med "druge tehtne razloge".