določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dolgotrajnost postopka - zavrnitev predloga
Dolgotrajnost postopka sama po sebi ni tehten razlog za delegacijo zadeve drugemu sodišču. Stranke imajo na razpolago druga ustrezna sredstva za pospešitev postopka, česar se zavedajo tudi tožniki, ki so vložili nadzorstveno pritožbo v obravnavani zadevi. Tudi če bi imeli tožniki prav, da obstaja bojazen, da zaradi objektivnih okoliščin zakonita sodnica zadeve ne bi mogla obravnavati pravočasno, to ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo so predvideni obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), pregled, ki ga opravi izvedenec medicinske stroke (62. člen ZNP-1) in zaslišanje osebe, ki se predlaga kot skrbnik (64. člen ZNP-1). Ob upoštevanju podatkov spisa iz predloga utemeljeno izhaja, da bo vse naštete obveznosti enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški opravilo Okrajno sodišče v Ajdovščini, ki je bivališču nasprotnega udeleženca tako po razdalji kot tudi času potovanja približno trikrat bližje od Okrajnega sodišča v Novi Gorici.
Razen tega ZNP-1 v petem odstavku 11. člena določa, da se v primerih, ko se da po okoliščinah domnevati, da bo udeleženec v kraju začasnega prebivališča prebival daljši čas, kot krajevno pristojno šteje tudi sodišče začasnega prebivališča udeleženca.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost izvršilnega sodišča - izvršilni postopek - okrajno sodišče
ZPP v 63. členu določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med izvršilnim postopkom oziroma zaradi izvršilnega postopka, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni postopek oziroma sodišče, na območju katerega je sodišče, ki vodi izvršilni postopek. Tudi po splošnem pravilu Zakona o izvršbi in zavarovanju (5. člen) so za izvršilne postopke stvarno pristojna okrajna sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00087647
ZNP-1 člen 11, 11/1, 11/4, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78, 78/1.
ordinacija pristojnosti - določitev krajevno pristojnega sodišča - postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo - lega nepremičnine - začetek postopka - izključna pristojnost slovenskega sodišča
Po razpoložljivih podatkih, ki izhajajo iz predloga, trenutno ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Ni znano zadnje prebivališče nasprotnega udeleženca, prav tako ne, da bi bil državljan katere druge države. Vrhovno sodišče je kot pristojno določilo sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, ki je glede na podatke iz zemljiške knjige v lasti nasprotnega udeleženca. To je hkrati sodišče, pred katerim postopek razglasitve za mrtvega že poteka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00087368
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
zavarovalnina - pridobitev lastninske pravice na premičnini - dobra vera - odtujitev vozila - nakup motornega vozila od nelastnika - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
delegacija pristojnosti - predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost - strokovna sodelavka - stranka zaposlena na sodišču - zavrnitev predloga
Presoja celotnih okoliščin primera pokaže, da pri razumnemu zunanjemu opazovalcu in v očeh javnosti objektivno ne vzbujajo upravičenega dvoma v pristranskost sojenja na tem sodišču.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog za delegacijo pristojnosti - nezadovoljstvo z delom sodišča - kršitev pravil postopka - zavrnitev predloga
Morebitne procesne kršitve niso razlog za prenos pristojnosti. Ta namreč ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča ali sankcija za njegovo nepravilno delo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - prebivališče otroka - stalno prebivališče - sedež pooblaščenca - nepravdni postopek - izbirna pristojnost - postopek za varstvo koristi otroka - dokazni postopek - zavrnitev predloga
Zakonski kriterij lažje izvedbe postopka iz 67. člena ZPP je treba razumeti v objektivnem smislu. Tako je poleg okoliščin, ki jih izpostavlja nasprotna udeleženka, treba upoštevati tudi, da ima v Ljubljani, pri predlagatelju, stalno prebivališče skupni otrok predlagatelja in nasprotne udeleženke. Obravnavani postopek, gledano kot celota, se bo nedvomno lažje (t. j. hitreje in z manjšimi stroški) izvedel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, hkrati pa je pristojnost tega sodišča tudi v največjo korist mladoletnega otroka predlagatelja in nasprotne udeleženke.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/3, 120, 120/2, 146, 146/4, 158, 158/3. ZNP-1 člen 42. URS člen 22, 23.
zemljiškoknjižni postopek - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - ugovorni postopek - odprava pomanjkljivosti pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga - dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga - zaznamba spora - pravica stranke do izjave - pravica do sodnega varstva - listina - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali potrdilo o vložitvi tožbe, ki navedeno dejstvo zgolj potrjuje in iz katerega izhaja, da je to dejstvo obstajalo že ob vložitvi predloga za vpis zaznambe spora, zadosti pogoju, da je to listina, na podlagi katere bi bil vpis dovoljen, če bi bila priložena že k zemljiškoknjižnemu predlogu, čeprav je datum izdaje te listine (potrdila) kasnejši kot datum vložitve predloga, če tako listino stranka vloži najkasneje ob vložitvi ugovora zoper sklep zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu?
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ocenjuje, da ni podanih razlogov oziroma okoliščin, ki bi kazale na kršitev objektivne nepristranskosti sodišča. Dejstvo, da ima Višje sodišče v Kopru skupaj šest sodnikov na civilnem oddelku - torej dovolj za oblikovanje dveh različnih senatov, prav nasprotno kaže na to, da je v predmetni zadevi zagotovljeno nepristransko sojenje. Sodnik, ki je sodeloval v zadevi v postopku pred sodiščem nižje stopnje, pa ne sme opravljati sodniške funkcije v isti zadevi pred sodiščem višje stopnje (izključitveni razlog iz 5. točke 70. člena ZPP).
Sodniki so dolžni soditi v skladu z zakonom in Ustavo ter nepristransko. Zaupanja v nepristranskost ne morejo omajati zatrjevane okoliščine, da gre za manjše višje sodišče in da so sodniki lahko službeno povezani v zadevah, o katerih odločajo oziroma naj bi se o njih lahko celo neformalno posvetovali.