spor o pristojnosti - stalno prebivališče dolžnika - krajevna pristojnost v izvršilnem postopku
V skladu s prvim odstavkom 100. člena ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev dolžnika krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.
predlog za dopustitev revizije - delitev skupnega premoženja - ustni dogovor - pogodba v obliki notarskega zapisa - teorija o realizaciji - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - komunikacija med pooblaščencem in stranko - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za dopustitev revizije - prepozen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Način komuniciranja med pooblaščencem in njegovo stranko je stvar njunega notranjega razmerja in napake v njuni komunikaciji niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, razen, če so posledica okoliščin, ki so izven sfere stranke in njenega pooblaščenca in so kot take vodile do zamude, ki je pooblaščenec in stranka nista mogla preprečiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00072531
ZPP člen 14, 219a, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131, 131/1.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - zavrnilna kazenska sodba - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - načelo neposrednosti - materialno procesno vodstvo - dokazni standard - pravica stranke do izjave - obrazloženost sodne odločbe - dokazna ocena - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00073084
ZIZ člen 42b, 42b/3. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 45, 45/1, 45/1-a, 45/1-b.
predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - načelo kontradiktornosti - izčrpanje pravnih sredstev - redno pravno sredstvo - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga
Trditveno in dokazno breme za ugotavljanje dejstev, ki so ovira za izvršitev tuje sodne odločbe, je na predlagatelju, zato bi ta moral izkazati, da zatrjevane kršitve načela kontradiktornosti ni imel možnosti uveljavljati s pravnim sredstvom v državi izvora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00076186
ZMZPP člen 48, 48/3, 78. ZNP-1 člen 11, 11/6.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razglasitev pogrešane osebe za mrtvo - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešana vpisana kot lastnica.
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. SPZ člen 100, 105, 105/3.
dopuščena revizija - vzpostavitev prejšnjega stanja - konkretizacija tožbenega zahtevka - dajatveni tožbeni zahtevek - določnost izreka - izvršljivost izreka - razlaga izreka sodne odločbe - obrazložitev sodne odločbe - gradbena dela - sanacija - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - enako varstvo pravic - varstvo solastnine - skupni deli stavbe v etažni lastnini - delna ugoditev reviziji
Sodba z nedoločnim (ali premalo določnim) izrekom je obremenjena z bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP šele tedaj, ko tudi sama obrazložitev ne omogoča nedvoumne razjasnitve, kaj je hotelo sodišče izreči.
Izrek, ki toženkam nalaga vzpostavitev prejšnjega stanja z zazidanjem odprtine v dimovodu, ki sta jo zaprli le z mavčno ploščo, je zadostno opredeljen.
Obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov s hkratno navedbo, da toženki "nista uspeli dokazati nasprotnega", bi bila na mestu samo, če dokazov sploh ne bi predlagali, ali če bi bili njuni predlogi pavšalni, nejasni, ali bi se nanašali na nebistveno ali nepomembno dokazno temo.
Prvi nasprotni udeleženec predlagano delegacijo pristojnosti utemeljuje s tem, da je v tej zadevi vložil predloga zoper sodnico pristojnega sodišča ter odvetnika, nekdanjega sodnika tega sodišča. Vendar kot izhaja iz sklepa pristojnega sodišča II N 77/2023 z dne 19. 10. 2023, sta bila omenjena predloga izločena iz te nepravdne zadeve in vpisana pod novi opravilni številki, tako da nista predmet odločanja v tej zadevi. Vrhovno sodišče pri tem še pojasnjuje, da navedeni odvetnik v tej zadevi tako ni stranka postopka, ampak le pooblaščenec predlagateljice, kar pa zlasti glede na časovno oddaljenost njegovega dela na pristojnem sodišču (več kot 25 let) in velikost tega sodišča (s kar 37 sodniki je eno največjih sodišč v državi), objektivno gledano ne more vzbuditi dvoma o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 355, 355/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 131, 131/2.
predlog za dopustitev revizije - objektivna odškodninska odgovornost - ugotavljanje škode - trditvena in dokazna podlaga - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - pravica do pravnega sredstva - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je brez pritožbene obravnave spremenilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je z vmesno sodbo ugotovilo, da je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen po temelju, in s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek v celoti, kršilo določbo 355. člena Zakona o pravdnem postopku in zagrešilo bistveno procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku?
- Ali je sodišče druge stopnje tožeči stranki odreklo možnost sodelovanja in jo prikrajšalo v pravici do izjave ter pravici do pravnega sredstva?
- Ali je v predmetni zadevi dokazna ponudba tožeče stranke ostala neizčrpana in je dokazna ocena višjega sodišča obremenjena z bistveno kršitvijo pravil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku?
- Ali je v predmetni pravdni zadevi odločitev višjega sodišča, da trditvena podlaga in dokazna ponudba tožeče stranke ne zadostuje za ugotavljanje obstoja škode, v skladu z razrahljano teorijo substanciranja, ki je uveljavljena v slovenskem pravnem redu?
Uredba o državnem prostorskem načrtu za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (2011) člen 6, 53. URS člen 22, 25, 26, 69. ZPP člen 378, 380, 380/2.
državni prostorski načrt - sprememba namenske rabe zemljišča - poseg v lastninsko pravico - omejitev lastninske pravice - dejanska razlastitev - nadomestilo - odmena - razlastitveni zavezanec - odškodninski zahtevki razlastitvenih zavezancev - protipravna opustitev - opustitev dolžnega ravnanja - ureditev razmerja - pravno varstvo - odškodninska odgovornost države - izčrpanje pravnih sredstev - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - pobuda za presojo ustavnosti - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - delna ugoditev reviziji
Tožnika sta zaradi uredbe o državnem prostorskem načrtu v položaju dejanskih razlaščencev. V tej pravdi uveljavljata odškodnino. Sodišči sta jima to pravico odrekli, češ da nista izčrpala pravnih sredstev (sodišče prve stopnje je takšno sredstvo prepoznalo v Pobudi za presojo ustavnosti in zakonitosti Uredbe, pritožbeno sodišče pa, drugače, v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja).
Vendar tožnika trdita, da sta razlastitveni poseg zaradi javnega interesa sprejela, državi pa očitata, da ni uredila njunega položaja razlastitvenih zavezancev ter ju je za nedoločen čas pustila brez slehernega pravnega sredstva. Ker nimata namena graditi, ju je absurdno siliti v postopek za izdajo gradbenega dovoljenja. Ker odmena, ki jo uveljavljata v tej pravdi, ni v nikakršni zvezi s postopkom za izdajo gradbenega dovoljenja in tudi ne s postopkom za presojo ustavnosti in zakonitosti Uredbe, oziroma v navedenih postopkih ne bi mogla uveljavljati odškodninske terjatve, zadržek, da nista izčrpala pravnih sredstev, ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00072516
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev lastninske pravice - posebno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zunajzakonskega partnerja - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje osebe, ki se postavlja pod skrbništvo (61. člen Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Postopek se bo zato lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka trenutno biva.
ZPP člen 1, 17, 24, 24/1, 25, 25/2, 32, 46, 48. ZODPol člen 101, 101/7, 103, 103/1. ZDR-1 člen 4. Uredba o pomožni policiji (2022) člen 17, 18, 19.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - neizbrani kandidat - diskriminacija - civilnopravno razmerje - pristojnost sodišča splošne pristojnosti
Narava pravnega razmerja, ki se na podlagi pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji vzpostavi med pomožnim policistom in toženko, utemeljuje sklep, da ne gre za delovno razmerje oziroma za razmerje, ki bi bilo vsebinsko podobno delovnemu (prim. 4. člen ZDR-1). Za odločanje o tej zadevi zato ni stvarno pristojno delovno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti (1. člen ZPP).
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - negativni kompetenčni spor - spor o pristojnosti - zavrženje predloga
Če sodišče splošne pristojnosti, ki mu je bila zadeva "odstopljena" po razveljavitvi sklepa o izvršbi kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, meni, da je za odločanje o zahtevku pristojno sodišče splošne pristojnosti druge vrste, se mora s sklepom izreči za nepristojno in zadevo odstopiti temu sodišču. Ustreznemu sodišču bo zadeva v odločanje o sporu o pristojnosti lahko predložena šele tedaj, če bi tudi sodišče, ki mu bo zadeva odstopljena v sojenje, odklonilo svojo pristojnost z utemeljitvijo, da bi moralo o zahtevku odločati sodišče, ki se je izreklo za nepristojno.