določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti na drugo sodišče - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v predlogu za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno višje sodišče, glede ravnanja sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani nima konkretnih pripomb. Vse njene navedbe se substancirano nanašajo na delo oziroma ravnanje sodnikov sodišča prve stopnje. Tožeča stranka torej v predlogu vsebinsko ne pojasni, zakaj bi bilo tudi sodišče druge stopnje oziroma posamezni sodniki tega sodišča pristranski oziroma ne bi bili zmožni objektivno nepristranskega odločanja.
izločitev sodnika - izločitev predsednika višjega sodišča - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - nezadovoljstvo z odločitvami sodišča v drugih sporih - merila ESČP - zavrnitev pritožbe
Skladno s petim odstavkom 73. člena ZPP imajo stranke pravico do posebne pritožbe zoper sklep, s katerim je zavrnjena njihova zahteva za izločitev višjega sodnika. Izpodbijani sklep predsednika Vrhovnega sodišča je takšen sklep.
Toženec ni substanciral okoliščin, ki bi zbujale dvom v nepristranskost sojenja. Njegov očitek ne seže dlje od pavšalnih navedb o domnevno neustreznem ravnanju izločevanega predsednika Višjega sodišča v Mariboru. Zato ne utemeljijo sklepanja o njegovem neprimernem odnosu do toženca. Odločitev v izpodbijanem sklepu o zavrnitvi zahteve za izločitev je zato pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00084049
URS člen 21, 21/1, 26, 53, 53/3. OZ člen 131, 147, 179. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
pravica do spoštovanja družinskega življenja - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost zavoda - protipravnost ravnanja - kvalificirana protipravnost - povrnitev nepremoženjske škode - škoda zapornika - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je tožnik sodnik sodišča, pred katerim teče postopek je take narave, da bi lahko bilo ogroženo zaupanje udeležencev postopka v nepristranskost sojenja v tej zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije ter zato pomeni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
laična vloga - laični predlog - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je nasprotni udeleženec predlog vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, njegov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodniški pripravnik - zavrnitev predloga
Sodniško pripravništvo je začasne narave, sodnica mentorica pa zlahka nadzira dostop sodniške pripravnice do zadev, s katerimi se ta ukvarja v okviru programa pripravništva. To, da pri sodnici pristojnega sodišča opravlja pripravništvo pripravnica, ki je zaposlena pri pooblaščenki tožencev, ni okoliščina, ki bi v očeh javnosti lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost pristojnega sodišča.
dopuščena revizija - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazloženost sodbe sodišča druge stopnje - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
Sodišče je v ugodilnem delu svojega izračuna zajelo le nekatera dela, ki glede na dejanske ugotovitve odstopajo od projektne dokumentacije (hidroizolacija opornega zidu in nadstrešek) ter nekatera neizvedena dela (podporni stebri, ureditev dovoza, omet), drug del zahtevkov, ki se prav tako nanašajo na neizveden spoj lege in dela, ki odstopajo od dokumentacije (sanacija hidroizolacije na hiši, strop v mansardi in ostrešje gospodarskega objekta) pa je zavrnilo. Pri tem ni obrazložilo, ali različna obravnava na prvi pogled sorodnih zahtevkov temelji na njihovi različni pravni naravi in če, zakaj je tako. Brez ustrezne obrazložitve, zakaj je sodišče vrednost opravljenih del zmanjšalo le za nekatere pomanjkljivosti, ne pa za vse, sodbe sodišča druge stopnje sploh ni mogoče preizkusiti z vidika pravilnosti pravnega sklepanja in enake obravnave primerljivih dejanskih položajev. Če sodišče druge stopnje poseže v sodbo sodišča prve stopnje in odločitev sodišča prve stopnje spremeni, mora biti obrazložitev izčrpnejša in mora omogočati stranki, da razume razloge za spremembo odločitve, zlasti če ta stranka v postopku (delno) ni uspela.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot priča v postopku - objektivna nepristranskost - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je sledilo svoji praksi v zadevah I R 112/2022, I R 170/2022 in I R 55/2023, kjer vse bi morali biti kot priče zaslišani sodniki. Predlog za prenos pristojnosti je bil v vseh treh zadevah zavrnjen. Enako odločitev je Vrhovno sodišče sprejelo v zadevi I R 5/2024, kjer je bila za pričo predlagana tožnikova teta, sicer nekdanja sodnica in vodja civilnega oddelka pristojnega višjega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00084047
ZPP člen 243, 285, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 179. URS člen 21, 26.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - bivalne razmere v zaporu - kršitev osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - protipravnost - materialno procesno vodstvo - dokaz z izvedencem - javnopravna odškodninska odgovornost države - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
delovni stroj kot nevarna stvar - ravnanje tretje osebe - ravnanje (sokrivda) oškodovanca - soprispevek oškodovanca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom o nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - višje sodišče - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo predlagatelja z Višjim sodiščem v Ljubljani in posledično nezaupanje v pristojno sodišče, ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00084806
ZPP člen 351, 351/2, 339/2, 339/2-8, 399. URS člen 22, 25. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 4(2). ZVPot člen 23, 24, 24/1.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - evropsko pravo - spremenjena sodna praksa - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
V zadevi je presojana pravilnost procesnega ravnanja sodišča druge stopnje, ko je ob upoštevanju novejše sodne prakse pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v njeno korist.
V času izdaje prvostopenjske sodbe je bila ustaljena sodna praksa sodišč, tudi Vrhovnega, drugačna. Revidentka se v odgovoru na pritožbo do stališč, izoblikovanih v kasneje oblikovani sodni praksi, ni mogla izreči. Pritožbeno sodišče pa ji tega tudi ni omogočilo v pritožbenem postopku z uporabo ene od možnosti, ki jih ponuja drugi odstavek 351. člena ZPP. Odločitev o pritožbi je vseeno utemeljilo s stališči novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki je sledilo stališčem Sodišča EU o razlagi Direktive 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, da gre pri kreditih v tuji valuti ob neustrezno opravljeni pojasnilni dolžnosti praviloma za nepošten pogodbeni pogoj. Pri tem je vprašanje, ali je bila ustrezno opravljena pojasnilna dolžnost banke, ključnega pomena za presojo nepoštenosti spornega pogodbenega pogoja.
obrazložitev predloga za dopustitev revizije - konkretizacija predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog tožnikov zahtevam iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP ne ustreza. Tožnika na petih straneh navedeta 6 vprašanj, ki so zaradi obširnega vključevanja trditveno-dokaznega gradiva ter nesistematiziranega nizanja in prepletanja številnih očitkov o kršitvah materialnega in procesnega prava zelo nepregledna ter mestoma nerazumljiva. Večina jih je zastavljena tako, da je že iz njih samih razvidno, da ne presegajo pomena obravnavane zadeve. Splošne pomembnosti odgovorov za sodno prakso pa tožnika nista izkazala niti v utemeljitvi svojega predloga.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - zapuščinski postopek - predlog sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku).
Zgolj okoliščina, da je dedinja v zapuščinskem postopku sodnica, ki opravlja sodniško funkcijo na sodišču, ki spada v isto sodno okrožje, kot sodišče, ki je stvarno in krajevno pristojno za obravnavanje predmetne zapuščinske zadeve, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu navedene zakonske določbe. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru, upoštevajoč naravo postopka, po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrajno sodišče v Novem mestu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - trajanje postopka - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih kršitev pri postopanju in odločanju sodišča niti sankcija za morebitno sodnikovo nepravilno delo ali zavlačevanje postopka. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo postopke, predvidene z ZVPSBNO.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - predlog za delegacijo pristojnosti - imetniki podrejenih obveznic - prenehanje kvalificiranih obveznosti - Banka Slovenije - načelo ekonomičnosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je večkrat poudarilo, da ZPSVIKOB-1 ureja posebno pravno podlago za povračilo škode, posebno pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, v katerem se določbe ZPP uporabljajo le subsidiarno. Okrožno sodišče v Mariboru je izključno pristojno za odločanje o tožbenih zahtevkih, ki se vodijo na podlagi ZPSVIKOB-1, in sicer po posebnih pravilih postopka, kot jih določa ZPSVIKOB-1, za morebitne druge zahtevke zoper Banko Slovenije in poslovno banko pa ne velja izključna pristojnost sodišča niti se ne uporabljajo pravila postopka po ZPSVIKOB-1.