predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - novo pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - zastopanje po odvetniku - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve. Vrhovno sodišče nima zakonskega pooblastila, da stranko, ki predloži napačno pooblastilo (na primer, pooblastilo, ki ni novo), poziva na odpravo pomanjkljivosti.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - ugoditev predlogu - predlog za zdravljenje pod nadzorovano obravnavo v domačem okolju - dejansko prebivališče
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.
V obravnavani zadevi gre za ukrep zdravljenja v nadzorovani obravnavi, le-ta pa se izvaja v skladu z načrtom nadzorovane obravnave v domačem okolju osebe. Zakon predvideva ustrezno presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar pomeni, da mora okrajno sodišče nasprotnega udeleženca videti in zaslišati (morebiti celo obiskati).
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog ne zadosti zahtevi po kratkosti in jedrnatosti. Nekatera stališča v njem se po nepotrebnem večkrat ponovijo, druga niso povezana z zastavljenimi vprašanji ali se prepletajo s svojim videnjem dejanskih okoliščin. Očitki o procesnih kršitvah so razpršeni po celotnem predlogu in v pretežni meri navrženi, tudi nekonkretizirani ali nezadostno konkretizirani, kar še posebej izstopa v primeru kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlagatelj ne razume pomena pojma protispisnosti.
Utemeljitev občega pomena vprašanj se docela izčrpa v povzetku zakonske dikcije prvega odstavka 367. a člena ZPP oziroma v navideznem pojasnjevalnem priredju. Predlagatelj uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, pri čemer se sklicuje na njegovo odločbo, ki pa očitno ni uporabljiva. Predlagatelj torej ne utemelji, v čem naj bi imeli odgovori na zastavljena vprašanja domet za pravni red in sodno prakso, ki bi segal onkraj izida postopka v konkretni zadevi.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - zapuščinski postopek - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo zapustnikovega dediča z delom sodišča in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika lahko predlagatelj odpravi s predlogi za njegovo izločitev, odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev pa so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristanskost sodišča - videz nepristranskosti - zaposlitev stranke - stranka zaposlena na sodišču - vodja vpisnika - ugoditev predlogu
Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi največkrat napolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Okoliščina, na katero se opira predlog pristojnega sodišča (da kot nasprotna udeleženka nastopa oseba, ki je kot vodja vpisnika zaposlena na oddelku, na katerem se bo obravnaval vloženi predlog in vodil nepravdni postopek), je po presoji Vrhovnega sodišča takšna okoliščina.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije
Predlog ne odpira pomembnih pravnih vprašanj, v obrazložitvi predloga tožnik zahaja v protislovja, stavki so mestoma skladenjsko napačni in zato nerazumljivi in nekateri tudi evidentno vsebinsko napačni. Tožnik ni pojasnil okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnih vprašanj v smislu določil 367.a člena ZPP in ni obrazložil v čem naj bi bila odločitev sodišča druge stopnje v zvezi z zastavljenimi vprašanji nezakonita, zato ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.
delegacija pristojnosti - predlog za prenos krajevne pristojnosti - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Toženkin gnev, ki zapolnjuje predlog za prenos pristojnosti, ne ustreza zakonskemu razlogu za prenos pristojnosti (67. člen ZPP). Predlog je zato Vrhovno sodišče zavrnilo.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga - dvom v nepristanskost - zaposlitev stranke
Zgolj nezadovoljstvo stranke z delom in posledično nezaupanje v pristojno sodišče (oziroma v njegovo organizacijsko enoto) ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
Objektivne nepristranskosti ne more omajati niti dejstvo, da je toženka zaposlena na državnem tožilstvu v Murski Soboti. Udeležba organa, pri katerem je zaposlena stranka, v sodnih postopkih pri pristojnem sodišču ni takšen razlog, ki bi povzročil razumen dvom v nepristranskost sojenja.
Sodišče je neodvisna institucija posebne veje oblasti, sodnik pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi). Sposoben mora biti za objektivno odločanje v vseh sporih, čeprav se je s strankami ali njihovimi službenimi kolegi srečeval pri sojenju.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 25.
obrazloženost sodbe sodišča druge stopnje - kršitev pravice do pritožbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - protispisnost - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali v okoliščinah konkretnega primera drugostopenjska sodba glede vprašanja protispisnosti prvostopenjske sodbe dosega standard obrazloženosti sodne odločbe druge stopnje oziroma ali je pritožbeno sodišče kršilo tožnikovo pravico do pritožbe, ker se ni konkretno opredelilo do tožnikovih pritožbenih očitkov o protispisnosti prvostopenjske sodbe.