ZVPot člen 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 5.
ničnost pogodbe - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - hipotekarni bančni kredit - kredit v CHF - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - Direktiva Sveta 93/13/EGS
Preglednost je eden od elementov, ki jih je treba upoštevati pri presoji nepoštenosti pogodbenega pogoja. Standard materialne preglednosti pogodbenega pogoja zahteva več kot le formalno in slovnično razumljivost; potrošniku mora biti omogočeno oceniti ekonomske posledice pogodbenega pogoja ali pogodbe, torej dejansko tveganje, ki mu je izpostavljen v celotnem pogodbenem obdobju, v primeru velikega znižanja vrednosti valute, v kateri prejema dohodke, glede na obračunsko valuto. To pa pomeni, da brez ugotavljanja danih pojasnil kreditodajalca ni mogoče ugotoviti, ali se je udejanjil abstraktni dejanski stan iz prve, druge ali tretje alineje iz prvega odstavka 24. člena ZVPot.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VS00073082
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 105. URS člen 22. ZPP člen 103. ZNP-1 člen 35.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - vrednotenje zemljišča - sprememba namembnosti - nepravdni postopek - stavbno zemljišče - gozdno zemljišče - vrednost spornega predmeta - status zemljišča in višina odškodnine - zavrnitev revizije
Revidentovo zemljišče zato statusa stavbnega zemljišča ni imelo izvorno, ampak ga je pridobilo izključno zaradi nameravane gradnje ceste in razlastitve. Namen, zaradi katerega je prišlo do prestavitve ceste, ni odločilen.
Načeloma morajo biti v enakem položaju le tisti razlaščeni lastniki, katerih zemljišča so imela enak izvorni status, ki so bila razlaščena za enak namen in ki so bila tudi sicer v vseh lastnostih primerljiva. Na odločitev o višini odškodnine ne morejo vplivati cene, ki jo za zemljišča (četudi v neposredni bližini), ki niso bila razlaščena in so na prostem trgu, lastnikom ponujajo privatni investitorji.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDZdr člen 15, 15/1, 15/2.
predlog za dopustitev revizije - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - mladoletna oseba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je že v zahtevi za presojo ustavnosti in zadevi II Ips 67/2020 podrobneje pojasnilo svoje stališče, da namestitev mladoletne osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda skupaj s polnoletnimi osebami ni dopustna, razen če bi bilo to njej v korist (arg. iz 15. člena ZDZdr). Vendar pa sistemska pomanjkljivost oziroma izvedbena vrzel glede nameščanja mladoletnikov sodišč ne odvezuje, da v konkretnih zadevah, upoštevajoč vse okoliščine primera, najdejo najustreznejšo rešitev za vsak posamezen primer in določijo konkretno ustanovo, ki naj ukrep izvrši, četudi vsi pogoji za izvršitev ukrepa v tej ustanovi niso oziroma v resnici sploh ne morejo biti izpolnjeni. Vsestransko morajo torej pretehtati, katera rešitev najmanj posega v pravice vseh prizadetih oziroma neizpolnjevanje katerega od pogojev je za mladoletnika najmanj neugodno.
Načelen odgovor na izpostavljeno vprašanje, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločilo oziroma je že odločilo v zadevi II 67/2020, tako ne daje rešitve za odločitev v konkretnem primeru. S posameznimi navedbami v predlogu sicer predlagatelj tudi določno graja stališča sodišča o presojenih koristih mladoletnika z odrejeno namestitvijo v socialno varstveni zavod, vendar pa v zvezi s tem konkretnih vprašanj ne izpostavi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00072646
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 150, 150/1.
predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - odmera nadomestila po razmerah v času sojenja - višina nadomestila - nečiste denarne terjatve - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede sledečih vprašanj:
1. Ali je bilo s tem, ko nadomestilo po drugem odstavku 72. člena ZDen ni bilo prisojeno po cenah na dan izdaje sodbe, pravilno uporabljeno materialno pravo?
2. Ali bi morali tožniki denarni dajatveni tožbeni zahtevek, postavljen v tožbi, do izdaje sodbe, s katero je bil njihov zahtevek najmanj do polovice zavrnjen, zvišati, da bi bili upravičeni do odškodnine po cenah na dan izdaje sodbe, sicer bi jim sodišče prisodilo več kot so zahtevali?
3. Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta v breme tožnikov obračunali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in zavarovanje?
zamudna sodba - nesklepčnost tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - kasatorično pooblastilo - meje preizkusa v pritožbenem postopku
Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 357.a člena ZPP ne more preizkušati, ali je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo obstoj procesne kršitve v postopku na prvi stopnji, ampak le, ali so (ob izhodišču, da je bila procesna kršitev storjena) obstajali razlogi za razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču ali pa bi moralo drugostopenjsko sodišče samo odpraviti kršitve nižjega sodišča. Pritožnik, čeprav se sklicuje na drugi odstavek 357.a člena ZPP, v resnici ne utemeljuje nobenega od tam naštetih razlogov. Pritožbo očitno napačno razume kot pravno sredstvo, na podlagi katerega Vrhovno sodišče vsebinsko presoja pravilnost stališč sodišča druge stopnje v razveljavitvenem sklepu (v konkretnem primeru, ali je pravilna njegova presoja o nesklepčnosti tožbe). Takih pooblastil Vrhovno sodišče v okviru pritožbenega preizkusa po 357. a členu ZPP nima.
revizija zoper sklep, s katerim postopek ni pravnomočno končan - pristojnost sodišča RS - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se zavrne ugovor prve in druge toženke o nepristojnosti sodišča Republike Slovenije in odločilo, da je za odločanje v zadevi pristojno sodišče Republike Slovenije, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Zato revizija zoper tak sklep ni dovoljena, kar pomeni, da je ni mogoče niti dopustiti.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nesrečo pri delu - dejanski delodajalec - skupno delovišče - varstvo pri delu - odklonitev dela - zavrnitev predloga - prispevek k nastanku škode
Okoliščina, da je dolžnica babica strojepiske, zaposlene na pristojnem sodišču ter da slednja delo opravlja prav na izvršilnem oddelku, pri čemer sodeluje s sodnico in ima vpogled v spis, predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa in odloča v zadevi.
Revizija je vselej dovoljena zoper odločbo, s katero je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo (tretji odstavek 384. člena ZPP). Drugi toženec bi zato lahko v zvezi z zavrženjem njegove pritožbe neposredno vložil (dovoljeno) revizijo. Ker revizije, ki je že po samem zakonu dovoljena, ni mogoče dopustiti, je predlog za dopustitev revizije v delu, ki se nanaša na odločitev o zavrženju pritožbe, nedovoljen.
Predlog za dopustitev revizije tudi v preostalem delu ni dovoljen. Drugi toženec je bil enotni sospornik s prvim tožencem le v zvezi s primarnim zahtevkom, vendar je bil ta v celoti pravnomočno zavrnjen. S pravnomočno odločitvijo o podrednem zahtevku pa mu tudi ni bila naložena nobena obveznost. V tem delu torej drugi toženec nima pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije (drugi odstavek 374. člena ZPP). Zgolj zaradi stroškov pravnih sredstev kot stranske terjatve pa revizije prav tako ni mogoče dopustiti.
ZPP člen 341, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ-UPB1 člen 186, 186/1.
predlog za dopustitev revizije - zavarovalna pogodba - poškodba pri delu - prostovoljni gasilci - zavarovalni primer - uporaba materialnega prava - solidarna odgovornost - odškodninska odgovornost občine - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
-Ali bi nižji sodišči pri odločanju o zavarovalnem kritju morali upoštevati 6. točko 4. odstavka 13. člena Splošnih pogojev za zavarovanje splošne civilne odgovornosti 0-01/14?
-Ali je pravilno materialno pravno stališče nižjih sodišč o solidarni odgovornosti drugo tožene (ter posledično prvo tožene stranke kot odgovornostne zavarovalnice) in tretje tožene stranke za škodo, ki jo je tožnik kot član prostovoljnega gasilskega društva utrpel pri izvajanju nalog in aktivnosti društva?
delegacija pristojnosti - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v predlogu izpostavljena okoliščina, da je predlagateljica sodnica na sodišču, pred katerim teče postopek, take narave, da vzbuja dvom v nepristranskost sodišča in zato pomeni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče.
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00071538
ZDZdr člen 15, 15/1, 15/2. URS člen 19, 52, 56. ZUOPP-1 člen 30, 33.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - mladoletna oseba - usmeritev otroka v poseben program vzgoje in izobraževanja - posebni varovalni ukrepi
Po presoji Vrhovnega sodišča namestitev mladoletne osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda skupaj s polnoletnimi osebami ni dopustna, razen če bi bilo to njej v korist (arg. iz 15. člena ZDZdr).
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganja v nepremičnino tretjega - posebno premoženje zakonca - nedovoljeno razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije