delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje da je nasprotna udeleženka telesno opešana in veliko v postelji ter biva v Domu upokojencev Postojna, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka v resnici biva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče - nepravdni postopek - narava postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je nasprotni udeleženec sodnik pristojnega sodišča ter da gre za manjše sodišče in za občutljivo nepravdno zadevo s področja urejanja osebnih stanj, utemeljujejo prenos pristojnosti, saj bi sicer lahko bil prizadet videz nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi.
ZVPot člen 24, 24/1. OZ člen 86, 86/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3. URS člen 22.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - slaba vera banke - konverzija - opredelitev do pritožbenih navedb
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00077171
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131, 168, 179. ZPŠOIRSP člen 5, 10, 11. ZSV člen 21, 22, 25.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pavšalna odškodnina - dodatna škoda - izgubljeni dohodek - denarna socialna pomoč
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - zavrženje predloga - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama
Ker je toženec predlog vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, njegov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6, 377, 394.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - predlog za obnovo postopka - zavrnitev predloga za obnovo postopka - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev v predlogu pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog nato omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00081516
OZ člen 83, 965.
izvajanje javne gasilske službe - odgovornost občine - splošni pogoji za zavarovanje - izključitev odgovornosti - dodatna premija - obvezna lokalna javna služba
Po 6. točki četrtega odstavka 13. člena Splošnih pogojev za zavarovanje splošne civilne odgovornosti 0-01/14 obsega zavarovanje tudi odgovornost za škode, ki jo utrpijo člani društva pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem dejavnosti društva samo, če je to v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija. Tožnik, ki mu je kot članu prostovoljnega gasilskega društva nastala škoda med gasilsko intervencijo, ni niti zatrjeval (in še manj dokazal), da bi bila posebej zavarovana tudi odgovornost za tako škodo in obračunana dodatna premija. Njegova tožba je zato nesklepčna.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča - zavrnitev predloga - dvom o nepristranskosti sodišča
Okoliščina, da je ena od strank ali njen sorodnik zaposlen na sodišču, sama po sebi sicer prenosa pristojnosti še ne utemeljuje. To zlasti velja, kadar gre za večje sodišče, kjer so stiki med zaposlenimi ohlapnejši ali pa jih v določenem segmentu sploh ni. Stališče Vrhovnega sodišča je tudi, da dnevno srečevanje strank (ali njihovih sorodnikov) s sodniki samo po sebi ne pomeni takšne stopnje povezanosti ali poznanstva, ki bi utemeljevala delegacijo pristojnosti. To bi utemeljeval šele globlji, tesnejši ali prijateljski stik.
Pri odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. Upoštevati je treba tudi, da ni udeleženka postopka tista, ki je zaposlena pristojnem sodišču, temveč njena sestrična, kakor tudi to, da ta ni sodni funkcionar (sodnica). Hkrati je treba upoštevati, da Okrožno sodišče v Mariboru ni manjše sodišče. Malo je verjetno, da bi vsi zaposleni med seboj sodelovali ali prijateljevali. Predlagateljeve navedbe, da sestrično nasprotne udeleženke vsi sodniki dobro poznajo in se z njo pogovarjajo o osebnih stvareh so pavšalne in neizkazane.
ZPP člen 11, 67, 319, 319/2. ZS člen 104, 116, 116/2. Sodni red (2016) člen 159, 159/2.
ponoven predlog za delegacijo pristojnosti - pritožbeni postopek - sklep o prenosu pristojnosti - učinek sklepa - ista zadeva - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - razlaga izreka sodne odločbe - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - zavrženje predloga
Sodna zadeva med istimi strankami glede istega spora je namreč lahko le ena sama ter zajema sojenje na vseh stopnjah. Ko je bila torej pristojnost za odločanje prenešena na Višje sodišče v Celju, se torej to razteza na vse pritožbene postopke v tej pravdni zadevi.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 183, 183/3. ZVPI člen 2, 2-10, 6.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - študij v tujini - preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola - vrednotenje izobraževanja - priznavanje tujega izobraževanja - preživljanje otrok po zaključku dodiplomskega študija - vpis v prvi letnik
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00078796
URS člen 23. ZIZ člen 168, 168/3, 168/5, 168/6. SPZ člen 41. ZD člen 132, 214. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-6, 46, 46/1, 148, 148/1. ZPP člen 205, 205/2.
dopuščena revizija - izvršba na nepremičnino - vknjižba lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika - vknjižba lastninske pravice na dediče - oporočno dedovanje - izvenknjižna pridobitev lastninske pravice - derivativna (izvedena) pridobitev - dokaz o dolžnikovi lastnini - listina, primerna za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice - zapuščinski postopek - pravnomočen sklep o dedovanju - razlaga zakonske določbe - ustavnoskladna razlaga zakona - zmotna uporaba materialnega prava - prekinitev izvršilnega postopka - ugoditev reviziji
V okoliščinah konkretnega primera bo smoter, ki bi ga upnik zasledoval s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ (tj. pridobiti listino, primerno za vknjižbo lastninske pravice) izpolnjen v okviru odprtega zapuščinskega postopka. V njem bo namreč zapuščinsko sodišče izdalo sklep o dedovanju, ki bo po pravnomočnosti v skladu s 6. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 listina, primerna za vknjižbo lastninske pravice dedinje in dolžnice. Prav zaradi istega končnega rezultata – možnosti vknjižbe dolžničine lastninske pravice – je treba po presoji Vrhovnega sodišča zapuščinski postopek šteti kot postopek v smislu petega odstavka 168. člena ZIZ, z istim učinkom na obravnavani izvršilni postopek iz šestega odstavka 168. člena ZIZ, tj. njegovo prekinitvijo. Takšna razlaga je ustavnoskladna, saj varuje upnikovo pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave, katere sestavni del je tudi varstvo upnikove pravice do učinkovite izvršbe oziroma varstvo upnikovega položaja v izvršilnem postopku (v konkretnem primeru pred zavrženjem predloga).
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom o nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča
Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato mora predlagatelj delegacije navesti in utemeljiti konkretne razloge ter okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču.
Nezadovoljstvo stranke z delom razpravljajočih sodnikov v posameznih zadevah in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Dvom v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posameznih sodnikov lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posameznega sodnika pa s predlogi za njegovo izločitev.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - ustavna pravica do pravnega sredstva - neobrazložen odgovor na tožbo - prepozen odgovor na tožbo - zamudna sodba - zavrnilna zamudna sodba
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00076570
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVPot člen 22, 24. URS člen 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 5.
predlog za dopustitev revizije - delna ugoditev predlogu - dopuščena revizija - kredit v CHF - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula v CHF - potrošniška kreditna pogodba - konverzija - hipoteka - sklicevanje na novo sodno prakso - pravica stranke do izjave - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - razlaga ZVPot - Direktiva Sveta 93/13/EGS
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali lahko prvostopenjsko sodišče sodbo prvostopenjskega sodišča spremeni s sklicevanjem na novo sodno prakso, ki je bila izdana po izdaji prvostopenjske sodbe, ne da bi dalo strankam možnost, da se o tako novo sodni praksi izjavijo?
Ali vključitev klavzule zamenljivosti v kreditno pogodbo z valutno klavzulo in naknadno obveščanje banke, v katerem banka poziva na konverzijo kredita z valutno klavzulo v kredit v domači valuti, vpliva na presojo vprašanja dobre vere banke ter vprašanja (ne)ravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih strank?