CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00080454
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
prodajna pogodba za nepremičnino - ustna pogodba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - teorija o realizaciji - konvalidacija posla - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - pavšalne navedbe - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih kršitev pri postopanju in odločanju sodišča, niti sankcija za morebitno sodnikovo nepravilno delo ali zavlačevanje postopka. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo postopke, predvidene z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO). Pri tem Vrhovno sodišče še dodaja, da zgolj morebiten neuspeh stranke s temi sredstvi oziroma instituti ne pomeni nastopa "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navedbe nasprotnega udeleženca o izvršilnem nasilništvu pristojnega sodišča pa so povsem pavšalne ter objektivno gledano ne morejo vzbuditi dvoma o nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se razvezni pogoj iz prvega odstavka 207. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) izpolni in v zavarovanje fiduciarno odstopljena terjatev preide nazaj na dolžnika tudi v primeru, če zavarovane terjatve ne plača njen dolžnik, temveč kdo drug (npr. porok ali druga oseba s pravnim interesom).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - nepravdni postopek - ugoditev predlogu
Procesno dejanje zaslišanja nasprotnega udeleženca se bo lahko lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, na čigar območju je nasprotni udeleženec nastanjen v Zdravstvenem zavodu Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00081893
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 351, 351/2. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. ZPotK člen 6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - hipotekarni bančni kredit - posojilo v tuji valuti - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - slaba vera banke - načelo vestnosti in poštenja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - Direktiva Sveta 93/13/EGS - pojasnilna dolžnost banke - varstvo potrošnikov - ničnost pogodbe - sprememba sodne prakse - pritožbena obravnava - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - pravica do izjave - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za spremembo sodbe sodišča prve stopnje brez izvajanja dokazov na pritožbeni obravnavi, pri čemer je višje sodišče svojo razlago oprlo na drugačno materialnopravno podlago kot sodišče prve stopnje?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dejansko prebivališče - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - načelo ekonomičnosti postopka - ugoditev predlogu
Bistvo določitve drugega stvarno pristojnega sodišča zaradi lažje izvedbe postopka drugje je ekonomičnost postopka, kar so objektivne okoliščine, povezane z dokaznim postopkom; najlažje in najhitreje se postopek opravi pred tistim sodiščem, kjer je na razpolago večina dokazov.
Ker je bilo s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru odločeno, da se udeležencu izrečeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja izvršuje hospitalno v forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda, potrebnost izrečenega varnostnega ukrepa pa se presoja vsakih šest mesecev, se domneva, da bo udeleženec v Mariboru prebival daljši čas. Glede na to, da je po 61. členu Zakona o nepravdnem postopku zaslišanje osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, obvezno, so tudi po oceni Vrhovnega sodišča podane okoliščine take narave, da bo postopek predvidoma lažje in z manjšimi stroški izvesti pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, kar bo predvsem v korist udeleženca.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zavrnitev predloga
Zgolj dejstvo, da je direktor toženke uspešen podjetnik, ki je po nespornih trditvah pravdnih strank in razpravljajočega sodnika znan v medijih, še ne pomeni, da je podan dvom v nepristranskost odločanja vseh sodišč, ki se sicer tako ali tako domneva. Ostali konkretizirani očitki tožnika pa so uperjeni v različne procesne odločitve razpravljajočega sodnika v obravnavanem in nekaterih drugih postopkih. Predlog za delegacijo pristojnosti ni namenjen vsebinskemu preverjanju odločitev sodišč nižje stopnje, temu so namenjena predvidena pravna sredstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00080821
ZFPPIPP člen 278, 278/2. URS člen 33. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - izpodbijane dolžnikovih pravnih dejanj - vrnitev v stečajno maso - pravica do zasebne lastnine - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali višje sodišče s tem, ko je naložilo toženi stranki, da mora v stečajno maso vrniti nepremičnine, katerih vrednost se je po sklenitvi kupoprodajne pogodbe zaradi vlaganj tožene stranke (gradnje stanovanjske hiše) cca. petnajstkrat povečala, ni pravilno uporabilo drugega odstavka 278. člena ZFPPIPP (po katerem v primeru, če vračilo ni mogoče, lahko sodišče dosodi le plačilo denarnega nadomestila) in je s tem poseglo tudi v ustavno pravico tožene stranke do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - večje sodišče - okoliščine konkretnega primera - zavrnitev predloga
Primarni razlog za prenos pristojnosti je smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja.
Pri odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. V obravnavani zadevi je treba upoštevati, da tožnica ni kot javna uslužbenka del sodnega osebja in tudi ni funkcionar v pomenu nosilca sodne veje oblasti, temveč je kot varnostnica zunanja sodelavka sodišča. Sporno okoliščino je mogoče nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa oziroma je v morebitnih posameznih primerih tesnejših odnosov, ki bi presegali običajno službeno znanstvo, mogoče zagotoviti videz nepristranskosti sojenja v okviru procesnega instituta izločitve po 70. in 75. členu ZPP.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pooblastila pritožbenega sodišča - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
Pritožbeno sodišče pravilnosti stališč glede pomembnega materialnopravnega in dejanskega sklopa (vprašanje nujnih deležev) sploh ne more preizkušati, ker je v prvostopenjski odločbi opredelitev do njih popolnoma izostala, saj je dedič nujni delež uveljavljal šele v pritožbi. Če bi se sodišče druge stopnje prvič ukvarjalo s vprašanjem nujnega dedovanja bi se postavilo v vlogo prvostopenjskega sodišča, kar bi pomenilo kršitev pravice do dvostopenjskega sojenja.