Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
Če stranka sama vloži ugovor zoper plačilni nalog, ki ga je izdalo Vrhovno sodišče, mora imeti opravljen pravniški državni izpit, sicer se njen ugovor zavrže.
Obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga je vsebinsko prazna in le navidezna; ker sodišče prve stopnje ni navedlo razloga, zakaj zaslišanje priče ne bi vplivalo na ugotovitev, kdo je bil voznik motornega vozila, razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v sodbah v resnici ni.
Razlogi za zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče se ne smejo sprevreči v vnaprejšnjo dokazno oceno. Za takšno dokazno oceno bi šlo, če bi sodišče priči vnaprej, ne da bi jo zaslišalo, odreklo verodostojnost in na tej podlagi utemeljilo zavrnitev dokaznega predloga.
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih kršitev pri postopanju in odločanju sodišča niti sankcija za morebitno sodnikovo nepravilno delo. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Pri tem Vrhovno sodišče še dodaja, da morebiten neuspeh stranke s temi sredstvi oziroma instituti prav tako ne pomeni nastopa "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Navedbe tožnika, da "toženec pozna veliko sodnikov z mariborskega sodišča" so povsem pavšalne in nikakor ne zadoščajo za presojo, da so prav vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni nepristranskega odločanja v tej zadevi. Tudi tožnikov dvom v pravilnost dodeljevanja zadev sodnikom je povsem pavšalen in ne more omajati videza objektivne nepristranskosti. Zgolj subjektivni občutek stranke, da pristojnemu sodišču ne more zaupati, pa prav tako ne predstavlja "drugih tehtnih razlogov" v smislu 67. člena ZPP.
Predlog se zavrne.
Dejstva, da je vpisničarka sodišča snaha nasprotnega udeleženca ter da opravlja dela in naloge vodje nepravdnega oddelka, zapuščinskega oddelka in nadomešča delavko na vložišču, pri čemer v njene delovne zadolžitve spada urejanje N spisa in druge v predlogu naštete zadolžitve, ter da ima neomejen dostop do N spisa v fizični in elektronski obliki N vpisnika, bi utegnila pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča. Še posebej, ker gre v obravnavani zadevi za manjše sodišče ter posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem.
Na območju Ljubljane ima sedež le toženka, vendar sama navaja, da ima delavnico - podružnico v Prekmurju in da se tam večino časa nahaja tudi njen zakoniti zastopnik. Na območju Murske Sobote ima prebivališče tožnik, prav tako pa imata občutno krajšo pot do Okrožnega sodišča v Murski Soboti kot do Okrožnega sodišča v Ljubljani tudi pooblaščenca obeh pravdnih strank (odvetnika v Murski Soboti oziroma Gornji Radgoni). Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti kot pa pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
Pravni pouk, v katerem je stranka opozorjena, da bo sodišče pritožbo, ki ne bo vložena v zadostnem številu izvodov, takoj zavrglo, ne da bi stranko pozivalo k predložitvi manjkajočih izvodov, je napačen. Zakonodajalec je izključil le vračanje nepopolnih pritožb v dopolnitev, ne pa tudi pozivanja pritožnikov k predložitvi manjkajočih izvodov pritožb. V skladu z ustaljeno sodno prakso Ustavnega in Vrhovnega sodišča pa napačen pravni pouk stranki ne sme odvzeti pravice oziroma jamstev, ki ji jih daje (zagotavlja) zakon. Navedeni pravni pouk zato ne more izključiti zakonsko predvidene uporabe šestega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku v postopku s pritožbo. Tak način vnaprejšnjega opozorila je namreč manj intenziven kot konkreten poziv, ki ga zagotavlja zakon.
Predlog se zavrne.
Sorodstveno razmerje med predsednikom pristojnega sodišča in odvetnico, družbenico odvetniške družbe, ki zastopa nasprotno stranko, ni razlog za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predsednik sodišča ima namreč pristojnosti na področju sodne uprave, nima pa vpliva na dodeljevanje spisov in na sestavo senatov v posameznih zadevah ali pooblastil, s katerimi bi vplival na odločitev posameznih sodnikov v konkretnih zadevah.
Ni ovire, da se predlog za delegacijo pristojnosti vloži v kasnejših fazah postopka, a je pri odločanju o predlogu treba upoštevati obseg že opravljenih procesnih in oddaljenost od začetka postopka. Zaradi ustavne zahteve po ekonomičnosti postopka, je treba predloge za delegacijo pristojnosti, v primerih, ko postopek teže že dalj časa in je sodišče opravilo več procesnih dejanj, presojati strožje.
V okoliščinah konkretnega primera bi delegacijo utemeljevale le najbolj tehtne okoliščine. Druga predlagateljica bi predlog za delegacijo pristojnosti tudi morala in bi lahko podala prej. Navaja sicer, da tega ni storila prej, ker se je bala negativnega odziva sodelavcev, kakor tudi da so sodelavci do nje tudi sicer imeli negativen odnos. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so ti očitki nekonkretizirani, zato se do njih ne more opredeliti.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.