predlog za dopustitev revizije - revizija v izvršilnem postopku - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep, izdan v obravnavani zadevi, ne spada med tiste, glede katerih bi bila revizija dovoljena. Če revizija ni dovoljena, pa je ni mogoče niti dopustiti.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zavrnitev predloga - grajanje procesnih kršitev
Dejstvo, da sodnica ni preložila naroka za glavno obravnavo in toženca ni zaslišala v ponovljenem postopku, ne pomeni tehtnega razloga za prenos pristojnosti. Tudi če bi sodišče pri postopanju kršilo procesna pravila, to po ustaljeni sodni praksi namreč ni razlog za delegacijo pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VS00078781
OZ člen 179. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - predvidljivost škodljive posledice - odvzem prostosti - bivalne razmere v priporu - bivalne razmere v zaporu - vrednotenje okoliščin - merila ESČP - pravni standard - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja
Kdaj je ravnanje države protipravno in ne pomeni le omejitve človekovih pravic, ki je po naravi stvari lastna odvzemu svobode v kazenskih postopkih, temveč gre za poseg, ki ne dosega več minimalnih civilizacijskih standardov, je odvisno od presoje vseh okoliščin primera. Kakšni so bili pogoji med odvzemom prostosti, se namreč vrednoti celostno, ob upoštevanju skupnega učinka vseh pogojev, ki jih nudi za dostojno bivanje.
Čeprav drži, da je država tista, ki ima vpliv in dolžnost vplivati na pogoje, v katerih se prestajata pripor ali kazen, se pri oceni, ali so bili pogoji bivanja zaradi vročine nevzdržni, tehta, ali vsota vseh možnosti in priložnosti, ki jih nudi (npr. čas bivanja zunaj sobe, možnost hlajenja z vodo, možnost alternativne ventilacije, možnost premestitve v drugo sobo, možnost popravila pokvarjene tehnike itd.), zaporniku ali priporniku zagotavlja človeka vredno bivanje.
delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - zaslišanje - dokaz z izvedencem
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje, da ima nasprotna udeleženka demenco in že dlje časa nima ustreznega stika z realnostjo, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka v resnici biva.
ZPP člen 247, 247/2, 247/6, 324, 324/6, 363, 363/2.
predlog za izločitev izvedenca - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - pravočasen predlog - seznanitev z dejstvi in okoliščinami - objektivni rok - ugoditev pritožbi
Sklep o postavitvi sodne izvedenke je bil izdan izven glavne obravnave dne 11. 5. 2023, s sklepom z dne 3. 7. 2023 pa je Višje sodišče v Ljubljani sodni izvedenki (na njen predlog) podaljšalo rok za izdelavo izvedenskega mnenja do 1. 9. 2023. Ob takem procesnem položaju je nesprejemljivo stališče, da je predlog dedičev za izločitev sodne izvedenke z dne 21. 8. 2023 prepozen.
Drugi odstavek 247. člena ZPP je treba razlagati v povezavi s šestim odstavkom istega člena ZPP, torej da je izločitev mogoče zahtevati najkasneje v ugovoru zoper izvedensko mnenje.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljeni pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje je dovoljena posebna pritožba po 357.a členu ZPP. Vendar je to pravno sredstvo zamejeno izključno na presojo pritožbenega sodišča, da zadevo razveljavi, namesto da bi o njej samo dokončno odločilo (drugi odstavek 357.a člena ZPP).
Tudi sama pritožnica izrecno pove, da je presoja po 357.a členu ZPP omejena na prej opisan način. Kljub temu pa uporabe kasatoričnega pooblastila vsebinsko ne napada, marveč se vsebinsko spušča v presojo ter se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa in sicer na ta način, da bi bila pritožba zoper odločbo sodišča prve stopnje zavrnjena. Očitno je, da gre zgolj navidezno za uveljavljanje pritožbenih razlogov po 357.a členu ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00072531
ZPP člen 14, 219a, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131, 131/1.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - zavrnilna kazenska sodba - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - načelo neposrednosti - materialno procesno vodstvo - dokazni standard - pravica stranke do izjave - obrazloženost sodne odločbe - dokazna ocena - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik.
predlog za dopustitev revizije - delitev skupnega premoženja - ustni dogovor - pogodba v obliki notarskega zapisa - teorija o realizaciji - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se pod pojem "drug tehtni razlog" lahko subsumirajo okoliščine, ko je na sodišču, pristojnem za odločanje, zaposlena stranka postopka. Dejstvo, da je prvi toženec zaposlen na sodišču, ki je pristojno odločati o zadevi, kot sodnik (vodja kazenskega oddelka), utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. SPZ člen 100, 105, 105/3.
dopuščena revizija - vzpostavitev prejšnjega stanja - konkretizacija tožbenega zahtevka - dajatveni tožbeni zahtevek - določnost izreka - izvršljivost izreka - razlaga izreka sodne odločbe - obrazložitev sodne odločbe - gradbena dela - sanacija - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - enako varstvo pravic - varstvo solastnine - skupni deli stavbe v etažni lastnini - delna ugoditev reviziji
Sodba z nedoločnim (ali premalo določnim) izrekom je obremenjena z bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP šele tedaj, ko tudi sama obrazložitev ne omogoča nedvoumne razjasnitve, kaj je hotelo sodišče izreči.
Izrek, ki toženkam nalaga vzpostavitev prejšnjega stanja z zazidanjem odprtine v dimovodu, ki sta jo zaprli le z mavčno ploščo, je zadostno opredeljen.
Obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov s hkratno navedbo, da toženki "nista uspeli dokazati nasprotnega", bi bila na mestu samo, če dokazov sploh ne bi predlagali, ali če bi bili njuni predlogi pavšalni, nejasni, ali bi se nanašali na nebistveno ali nepomembno dokazno temo.