določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti - sedež in prebivališče pravdnih strank - sedež pooblaščenca - dokazni postopek - oddaljenost sodišča - ugoditev predlogu
Na območju Ljubljane ima sedež le toženka, vendar sama navaja, da ima delavnico - podružnico v Prekmurju in da se tam večino časa nahaja tudi njen zakoniti zastopnik. Na območju Murske Sobote ima prebivališče tožnik, prav tako pa imata občutno krajšo pot do Okrožnega sodišča v Murski Soboti kot do Okrožnega sodišča v Ljubljani tudi pooblaščenca obeh pravdnih strank (odvetnika v Murski Soboti oziroma Gornji Radgoni). Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti kot pa pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
ZPP člen 108, 108/6, 324, 324/6, 336, 343, 343/3, 367a, 367a/1, 385, 385/3, 391, 391/3. URS člen 25.
zahteva za varstvo zakonitosti - pomembno pravno vprašanje - napačen pravni pouk - nezadostno število izvodov pritožbe - premalo izvodov pritožbe - zavrženje pritožbe - ustavna pravica do pritožbe - poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge - razlaga zakona - kršitev zakona - ugoditev zahtevi za varstvo zakonitosti
Pravni pouk, v katerem je stranka opozorjena, da bo sodišče pritožbo, ki ne bo vložena v zadostnem številu izvodov, takoj zavrglo, ne da bi stranko pozivalo k predložitvi manjkajočih izvodov, je napačen. Zakonodajalec je izključil le vračanje nepopolnih pritožb v dopolnitev, ne pa tudi pozivanja pritožnikov k predložitvi manjkajočih izvodov pritožb. V skladu z ustaljeno sodno prakso Ustavnega in Vrhovnega sodišča pa napačen pravni pouk stranki ne sme odvzeti pravice oziroma jamstev, ki ji jih daje (zagotavlja) zakon. Navedeni pravni pouk zato ne more izključiti zakonsko predvidene uporabe šestega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku v postopku s pritožbo. Tak način vnaprejšnjega opozorila je namreč manj intenziven kot konkreten poziv, ki ga zagotavlja zakon.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - predsednik sodišča - zavrnitev predloga
Sorodstveno razmerje med predsednikom pristojnega sodišča in odvetnico, družbenico odvetniške družbe, ki zastopa nasprotno stranko, ni razlog za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predsednik sodišča ima namreč pristojnosti na področju sodne uprave, nima pa vpliva na dodeljevanje spisov in na sestavo senatov v posameznih zadevah ali pooblastil, s katerimi bi vplival na odločitev posameznih sodnikov v konkretnih zadevah.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nekdanji uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Ni ovire, da se predlog za delegacijo pristojnosti vloži v kasnejših fazah postopka, a je pri odločanju o predlogu treba upoštevati obseg že opravljenih procesnih in oddaljenost od začetka postopka. Zaradi ustavne zahteve po ekonomičnosti postopka, je treba predloge za delegacijo pristojnosti, v primerih, ko postopek teže že dalj časa in je sodišče opravilo več procesnih dejanj, presojati strožje.
V okoliščinah konkretnega primera bi delegacijo utemeljevale le najbolj tehtne okoliščine. Druga predlagateljica bi predlog za delegacijo pristojnosti tudi morala in bi lahko podala prej. Navaja sicer, da tega ni storila prej, ker se je bala negativnega odziva sodelavcev, kakor tudi da so sodelavci do nje tudi sicer imeli negativen odnos. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so ti očitki nekonkretizirani, zato se do njih ne more opredeliti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00082608
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 351, 351/2. URS člen 22, 25. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5. ZVPot člen 23, 24, 24/1.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - evropsko pravo - spremenjena sodna praksa - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
V zadevi je presojana pravilnost procesnega ravnanja sodišča druge stopnje, ko je ob upoštevanju novejše sodne prakse pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v njeno korist.
V času izdaje prvostopenjske sodbe je bila ustaljena sodna praksa sodišč, tudi Vrhovnega, drugačna. Revidentka se v odgovoru na pritožbo do stališč, izoblikovanih v kasneje oblikovani sodni praksi, ni mogla izreči. Pritožbeno sodišče pa ji tega tudi ni omogočilo v pritožbenem postopku z uporabo ene od možnosti, ki jih ponuja drugi odstavek 351. člena Zakona o pravdnem postopku. Odločitev o pritožbi je vseeno utemeljilo s stališči novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki je sledilo stališčem Sodišča EU o razlagi Direktive 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, da gre pri kreditih v tuji valuti ob neustrezno opravljeni pojasnilni dolžnosti praviloma za nepošten pogodbeni pogoj. Pri tem je vprašanje, ali je bila ustrezno opravljena pojasnilna dolžnost banke, ključnega pomena za presojo nepoštenosti spornega pogodbenega pogoja.
dopuščena revizija - maksimalna hipoteka - prenos hipoteke - cesija - odstop od terjatve - ugoditev reviziji
Po Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) je v primeru odstopa terjatve, zavarovane z maksimalno terjatvijo in hipoteko, prenos hipoteke izključen (četrti odstavek 146. člena SPZ).
Pri maksimalni hipoteki ni akcesornosti med posamezno terjatvijo in hipoteko, temveč obstaja akcesornost med poslovnim razmerjem in maksimalno hipoteko. Če preneha posamezna terjatev znotraj maksimalne hipoteke, ne preneha tudi maksimalna hipoteka. Če se cedira terjatev, ki je zavarovana z maksimalno hipoteko, pa se hipoteka ne prenese na novega upnika niti delno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti - zavrnitev predloga
Pojem drugih tehtnih razlogov v sodni praksi največkrat predstavljajo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Takšne okoliščine so zlasti takšne osebne povezave ene izmed strank z osebjem sodišča, da je okrnjen videz nepristranskosti ne glede na to, kateri izmed sodnikov sodi v tej zadevi. Če okoliščine vplivajo zgolj na videz nepristranskosti posameznega sodnika, gre lahko kvečjemu za izločitveni razlog, ne pa za razlog, ki bi utemeljeval prenos pristojnosti. Prav tak položaj je podan tudi v obravnavani zadevi. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zavrnitev predloga
Okoliščina bivanja v zavodu na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča za naslovno sodišče nesorazmerno obremenjujoče. Mora iti torej za kvalitativno prostorsko razdaljo, ki utemeljuje izjemen ukrep prenosa pristojnosti. Če pa je prevoz v vsakem primeru potreben, ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6, 377.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - odstop od kreditne pogodbe - izvedba dokazov - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Iz predloga niso razvidne prav nobene okoliščine, ki bi kazale na (občo) pravno pomembnost predlaganih vprašanj, konkretiziranega očitka sodišču druge stopnje, da naj bi navedena vprašanja rešilo nezakonito, sploh ni mogoče prepoznati, zatrjevane kršitve postopka pa tudi niso opisane natančno in konkretno. Toženec bi moral na enak način izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse višjih sodišč, česar pa ni storil.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija pristojnosti
Ker je predložitveno sodišče že izpeljalo postopek za zadržanje nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku, čeprav se je že tedaj nahajal v 80 km oddaljeni bolnišnici, ni smotrno, da bi o podaljšanju tega zadržanja sedaj odločalo drugo sodišče.
predlog za dopustitev revizije - vročanje v poštni predal - neosebna vročitev - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 142. členu ne zahteva osebnega vročanja sodbe sodišča druge stopnje.
V obravnavanem primeru ima pooblaščenka toženke s pošto dogovor, da se ji pisanja vroča v poštni predal. Pri vročanju v poštni predal pa velja, da se pisanja, ki se ne vročajo osebno, štejejo za vročena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v poštnem predalu (četrti odstavek 139.b člena ZPP).
Izpodbijana sodba sodišča druge stopnje je bila toženkini pooblaščenki v poštnem predalu puščena 28. 10. 2024. Tega dne ji je bila torej vročena z navadno vročitvijo, zato se je zadnji dan tridesetdnevnega roka iz prvega odstavka 367. b člena ZPP iztekel 27. 11. 2024. Predlog, ki ga je pooblaščenka toženke na Vrhovno sodišče vložila s priporočeno pošiljko 4. 12. 2024, je tako vložen po izteku navedenega roka, zato ga je Vrhovno sodišče kot prepoznega zavrglo (377. člen ZPP).