ZZDej-K člen 41, 41/4. ZUstS člen 1, 1/3. URS člen 33, 49, 74.
koncesije - podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - odločitev ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. Skladno s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o ustavnem sodišču so odločbe Ustavnega sodišča obvezne.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika na strani prosilca - izkazanost pogojev - nezaupanje in nezadovoljstvo z odvetnikom
Za razrešitev odvetnika, ki navsezadnje pomeni hudo grajo njegovega dela in je obenem tudi disciplinska kršitev, kar ima lahko za posledico uvedbo disciplinskega postopka, ni dovolj zgolj zatrjevanje stranke, da odvetnika ni uspela priklicati po telefonu, pač pa bi moralo biti tudi izkazano, da je imela ta nedosegljivost za posledico nepravilnosti pri zastopanju v sodnem postopku oziroma pri uveljavljanju pravic v postopku.
ZGO-1 člen 1, 1/1, 1/1-1, 2, 2/1, 2/1-1. ZTZPUS člen 4, 4/1, 4/1-14. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/1, 6/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostaven objekt - skladnost proizvoda s tehničnimi zahtevami
Po presoji sodišča je toženka pri razlagi drugega odstavka 6. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje prezrla, da se ta določba ne nanaša le na gradbene proizvode, ampak na vse proizvode, dane na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. Glede na navedeno pa tožnik utemeljeno opozarja, da toženka zaradi napačne uporabe materialnega prava ni ugotavljala, ali je sušilnica lesa proizvod, ki je bil dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
Tožnik ugovarja, da stroškov ni dolžan povrniti zato, ker bi moral s pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo uspeti, v tem primeru pa bi mu morala stroške povrniti stranka z interesom.
Stranka z interesom s tem v zvezi pravilno opozarja, da je zahtevek za povrnitev stroškov postopka akcesorni zahtevek, ki v celoti deli usodo glavne stvari. Če bi tožnik s tožbo uspel, bi s tem po samem zakonu prenehala veljati tudi odločba organa druge stopnje o stroških postopka.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - subvencija - prepozna vloga - tek roka - pravočasnost vloge
Rok za vložitev vloge po prvem odstavku 16. člena ZIUOOPE je sicer res 15 dni po odreditvi skrajšanega delovnega časa, vendar pa je ZIUPDV v prvem odstavku 38. člena od tega roka odstopil in določil, da mora delodajalec ne glede na prvi odstavek 16. člena ZIUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020. Tako se je tudi rok v obravnavanem primeru iztekel 10. 12. 2020 in ker je tožnik vlogo vložil 3. 12. 2020, kar med strankama postopka ni sporno, je bila torej vloga vložena znotraj roka, določenega s prvim odstavkom 38. člena ZIUPDV, in tako pravočasna.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - nagrada in stroški odvetnika - odmera stroškov - pisni zagovor obdolženca - obrazložena vloga
ZKP v četrtem odstavku 227. člena resda predvideva ustno zaslišanje obtoženca, ki lahko ob podaji zagovora uporablja svoje zapiske, vendar pa je treba pritrditi tožbenim navedbam, da je način izvrševanja obrambe stvar dogovora med zagovornikom in obtožencem. Pri tem pa po presoji sodišča za priznanje nagrade odvetniku ne more biti odločilen sam datum sestave takšnega zagovora, saj je dejstvo, da je šlo za storitev, ki jo je opravil odvetnik izven glavne obravnave.
ZJC člen 3, 3/1. ZUreP-2 člen 192, 193, 199,199/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
kategorizacija javnih cest - javna cesta - javna korist - razlastitev - pogoji za razlastitev - posamični upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim Odlokom o spremembah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Gorenja vas - Poljane je bila prej javna občinska cesta izvzeta iz kategorizacije. Po presoji sodišča se učinek navedenega Odloka razteza na vse dejanske in potencialne uporabnike ceste, kar kaže na splošnost pravne norme. Odlok ne učinkuje zoper konkretno in individualno določene subjekte, ampak zoper vnaprej nedoločene osebe, ki jih lahko (ne pa nujno) zadeva. Po prvem odstavku 3. člena ZJC so namreč javne ceste prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. Kategorizacija ceste kot javne ceste torej omogoča, da jih lahko vsak, tj. nedoločen krog ljudi, prosto uporablja. Ukinitev kategorizacije pa temu nedoločenemu krogu ljudi to pravico ukinja.
Ukinitev kategorizacije ne more spremeniti pravnega položaja osebe, ki je vložila zahtevo za razlastitev in s tem tudi ne gre za odločitev o njeni pravici ali obveznosti. Poleg tega pa četrti odstavek 199. člena ZUreP-2 določa, da lahko zahtevo za razlastitev poda razlastitveni zavezanec, če ima zaradi že zgrajenih objektov, ki so lahko predmet razlastitve po 193. členu tega zakona, lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremični omejeno. Citirano določilo torej možnosti, da razlastitveni postopek sproži tudi domnevni razlastitveni zavezanec (kar pa ne pomeni že uspeha v tem postopku in s tem pridobitve pravice do odškodnine), ne pogojuje s kategorizacijo objekta kot javne ceste, ampak s tem, da gre za že zgrajene objekte, ki so lahko predmet razlastitve po 193. členu tega zakona, ob upoštevanju pogojev po 192. členu ZUreP-2. Tudi iz tega razloga se zato pravni položaj tožnika zaradi ukinitve kategorizacije ni mogel spremeniti in torej Odlok po vsebini ne pomeni odločitve o tožnikovi pravici ali obveznosti.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 390, 390/1, 408, 408/2.
davčna izvršba - osebni stečaj - odpust obveznosti - novela - zakon
Po 408. členu ZFPPIPP med prednostne terjatve, na katere odpust ne učinkuje, sodijo tudi terjatve iz prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP, ta pa kot prednostne terjatve našteva terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja - kazenski postopek
Iz Predloga ZOdvT z dne 21. 2. 2008 izhaja, da nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem naroku za glavno obravnavo.
Iz obrazložitve opombe 4 4. dela Tarife v Predlogu ZOdvT nedvoumno izhaja, da v vseh primerih, kadar se obdolženec ne nahaja na prostosti, nastane nagrada z dodatkom.
Ker akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt v smislu 2. člena ZUS-1, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, sodno varstvo pravic v zvezi s sklenitvijo zakupnega razmerja pa je tožeči stranki zagotovljeno pred sodiščem splošne pristojnosti, je upravno sodišče iz razloga po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot nedopustno zavrglo.
zbornični prispevek - katastrski dohodek - članstvo v zbornici - pravica do združevanja
Zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave. Obvezno članstvo v njih ne posega v pravico prizadetih, da se svobodno združujejo, ki je na splošno zagotovljena v drugem odstavku 42. člena Ustave. Ker je Zbornica javnopravna oblika združevanja, tudi zanjo velja, da obvezno članstvo v njej ne posega v pravico obveznih članov iz 42. člena Ustave. Po nadaljnji presoji USRS v tej odločbi pa določbe ZKGZ, ki določajo obvezno članstvo v Zbornici in obvezno plačevanje članarine, tudi ne posegajo nedopustno v splošno svobodo ravnanja iz 35. člena Ustave.
brezplačna pravna pomoč - prenehanje pravice do brezplačne pravne pomoči - mediacija - soglasje k mediaciji - soglasje za mediacijo - načelo zaslišanja stranke v postopku
Podatki e-vpisnika so v nasprotju z navedbami v odgovoru na tožbo in s samim soglasjem, zato je bilo zato dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izpodbijano odločbo, nepopolno ugotovljeno. Poleg tega tožnici pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. Zaradi tega ni šlo zgolj za nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ampak je bilo tudi kršeno načelo zaslišanja stranke
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - nagrada in stroški odvetnika - odvetniška tarifa - odmera stroškov - nadaljevano kaznivo dejanje
Upravno sodišče Republike Slovenije je že v več svojih odločitvah zavzelo stališče, da je treba drugi odstavek 7. člena OT tolmačiti tako, da se upošteva število dejanj, ki tvorijo posamezno kaznivo dejanje. Za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja je namreč treba ugotavljati vse elemente kaznivega dejanja in njegove okoliščine, enako kot če to dejanje ne bi bilo sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Odvetnik mora torej pripraviti obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo nadaljevano kaznivo dejanje.
koncesije - trajanje koncesije - ustavna presoja - retroaktivnost - sprememba časa trajanja koncesije - zdravstvena dejavnost - enostopenjski postopek
V obravnavani zadevi gre za spremembo odločbe o koncesiji, podeljene za nedoločen čas, v koncesijo za določen čas. Tožena stranka se je pri tem oprla na četrti odstavek 41. člena ZZDej-K.
Med strankama ni sporno dejansko stanje, ampak pravno vprašanje, ali lahko tožena stranka svojo odločitev opre na citirano določilo, ki je po mnenju tožeče stranke v nasprotju z več določbami Ustave. Sodišče ne more slediti tožbenim ugovorom, saj je bilo s strani Ustavnega sodišča presojeno, da je določba četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K ustavnopravno skladna.
zahteva za vračilo davka - vračilo DDV - odprava odločbe - pravne posledice odprave odločbe - odpis davčnega dolga - zastaranje izterjave
Ker obveznosti iz naslova DDV niso temeljile denimo na obračunih, ki bi bili vloženi v rednih rokih za posamezna obračunska obdobja, tudi niso imele ločenih zapadlosti z različnimi datumi. Tožniku se je celotna ugotovljena davčna obveznost naložila naenkrat z odmerno odločbo (posledično pa se je odtlej enovito štelo tudi absolutno zastaranje izterjave, ne pa ločeno in sukcesivno za posamezna obračunska obdobja). Posledično pa je jasno, da je šlo pri obeh pobotih zgolj za delno izpolnitev tožnikove obveznosti iz odmerne odločbe DURS (in ne za pokrivanje več časovno različnih davčnih obveznosti iz posameznih transakcij in/ali za posamezna obračunska obdobja), zaradi česar tudi ne pride v poštev uporaba pravil o vrstnem redu pokrivanja več obveznosti iz 93. člena ZDavP-2.
ZJC člen 68, 68/1, 68/2. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-39.
inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - odstranitev objekta - objekt za obveščanje in oglaševanje - soglasje pristojnega organa
Sodišče soglaša s stališčem upravnih organov obeh stopenj, da sporna svetlobna vitrina predstavlja objekt za oglaševanje, in se ne strinja s tožnikom, da so objekti za obveščanje in oglaševanje le taksativno našteti samostojni objekti, med katere sporna svetlobna vitrina ne spada. Po obeh predpisih (ZJC in ZCes-1) so objekti za obveščanje in oglaševanje namreč opredeljeni splošno ter našteti primeroma, kar opredeljuje besedilo "in druge objekte ali naprave za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje" oziroma "in druge nepremične in premične nosilce, namenjene za namestitev obvestilnih in oglasnih sporočil". Med njih pa po mnenju sodišča tako po ZJC kot po ZCes-1 brez dvoma spada tudi sporna svetlobna vitrina, ki predstavlja tipičen primer objekta za obveščanje in oglaševanje. Ob tem ni relevantno, da je sporna svetlobna vitrina postavljena v sklopu avtobusnega postajališča.
Upravna organa obeh stopenj sta v izpodbijani in pritožbeni odločbi navedla, da pogodbe s 5. 6. 2001 ni mogoče šteti kot soglasje po drugem odstavku 68. člena ZJC, v zvezi s čimer se sklicujeta na pisno izjavo oziroma odgovor Občine Domžale, da soglasja za postavitev spornih objektov ni izdala. S takšno obrazložitvijo pa po presoji sodišča nista zadostila standardu obrazloženosti po 214. členu ZUP, saj nista preizkušala, ali pogodba, ki jo je sklenila občina, ki je bila tedaj pristojni soglasodajalec, nima vsebine, ki jo predpisuje drugi odstavek 68. člena ZJC. Navedena določba ZJC namreč izrecno določa, kaj mora vsebovati soglasje, in sicer pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav. To pomeni, da bi upravna organa morala presoditi pravno naravo pogodbe ob upoštevanju drugega odstavka 68. člena ZJC in na tej podlagi ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje za soglasje ali ne. Zgolj sklicevanje na stališče občine, da soglasja ni izdala, tako ne zadošča za zaključek, da navedena pogodba ne more šteti za soglasje.
Vročitev je bila opravljena na način, kot ga je določil takratni upravni organ (in kar je ZOUP v paragrafu 43 tudi omogočal), do česar pa se organ ni niti opredelil (četudi je povzeto odredbo pri svoji odločitvi nedvomno upošteval, kot prej povedano), zaradi česar je že iz tega razloga njegov zaključek, da od odsotnosti vročilnic vročitve odločbe pravni prednici A. A. (za katero konkretno vročitev niti ni bila odrejena - op. sod.) ni mogoče neposredno dokazati napačen oziroma vsaj preuranjen.
upravni spor - vrnitev v prejšnje stanje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ima procesno naravo, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se postopek o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) vrne v stanje, v kakršnem je bil pred zamudo. S sklepi, izdanimi v zvezi s tem procesnim institutom, se postopek odločanja o izdaji upravnega akta (glavni stvari) ne obnovi, ustavi ali konča v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1, temveč se z njimi odloči o pravočasnosti posameznega procesnega dejanja znotraj postopka odločanja o glavni stvari in ti sklepi sami zase ne predstavljajo končne odločitve o glavni stvari.
naknaden obračun uvoznih carinskih dajatev - davek na dodano vrednost (DDV) - davek na motorna vozila - dodatna odmera DDV - oprostitev plačila DDV - dobava blaga - verodostojna listina
Tožeča stranka v postopku ni uspela z verodostojnimi listinami dokazati, da je izpolnila vse obveznosti, ki se ji nalagajo s citiranimi določbami ZDDV-1 in PZZDV-1, in sicer da je uvožena vozila odpeljala v državo članico in jih tam tudi dejansko predala deklariranima tujima prejemnikoma. Da so bile prevozne listine CMR, ki jih je tožeča stranka predložila v fotokopijah, nepravilno in nepopolno izpolnjene, v tožbi niti ni več sporno. Pri čemer pa nepopolnost listin in neujemanje podatkov iz CMR, MRN in računov ni edini, temveč le eden od razlogov za to, ko se ugotavlja neopravičenost oprostitve davka po ZDDV-1 in po PZZDV-1, oziroma ko se ugotavlja sodelovanje tožeče stranke pri davčni utaji.
Ni jasno, na kateri pravni podlagi je bila sprejeta izpodbijana odločitev. Prvostopenjski organ kot podlago navaja neizpolnjevanje pogojev za odbitek DDV po 63. členu ZDDV-1, pritožbeni organ pa navaja, da gre za navidezne posle po tretjem odstavku 74. člena ZDavP-2.
Prvostopenjski organ je dokazni predlog zaslišanja tožnika zavrnil kot nepotreben z obrazložitvijo, da je v davčnem postopku sodeloval in imel vse možnosti in dolžnost dokazovanja svojih poslovnih dogodkov z verodostojnimi listinami. Iz navedenega izhaja, da je davčni organ v naprej odločil, da bodo pri odločitvi pretehtali listinski dokazi. Tudi za davčni postopek velja, da je mogoče obstoj dejstev presoditi šele potem, ko je bil dokazni postopek izveden in dokazi ustrezno vsebinsko presojeni. To pomeni, da se je v konkretnem primeru davčni organ v naprej opredelil o dokazni vrednosti, prepričljivosti in pomenu ter potencialnemu vplivu predlaganih tožnikovih dokazov na končno oceno dokaznega gradiva. Zavrnitev navedenega predlaganega dokaznega predloga je davčni organ utemeljil zgolj s splošnim sklicevanjem na verodostojne listine in s tem posameznim vrstam dokazov dal pomen, ki iz ZDavP-2 ne izhaja, s čimer je davčni organ sprejel vnaprejšnjo dokazno oceno.