ZTFI člen 491, 491/1, 491/1-3. ZTFI-1 člen 557, 557/1. ZPre-1 člen 4, 4/2, 70.
delniška družba - nadomestilo za nadzor - prevzemni prag - vrednost osnovnega kapitala družbe - višina nadomestila
Tožnica je delniška družba, s katere delnicami se na organiziranem trgu ne trguje in ki je imela po zadnjem objavljenem letnem poročilu na presečni datum 1. 1. 2020 več kot 4 mio EUR celotnega kapitala. Sodišče pritrjuje toženki, da je s tem tožnica ciljna družba v smislu drugega odstavka 4. člena ZPre-1, kot takšna pa je, dokler so ti zakonski pogoji izpolnjeni, podvržena toženkinemu nadzoru, saj se lahko udeležba v tožničinem kapitalu tudi spremeni.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice
Po 21. členu ZKZ mora vsakdo, ki želi kupiti naprodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti; upravna enota pa po preteku roka za sprejem ponudbe obvesti vse sprejemnike ponudbe in prodajalca priporočeno s povratnico o tem, kdo je sprejel ponudbo v roku, ki je določen v četrtem odstavku 20. člena ZKZ. Po mnenju sodišča navedenih določb ni mogoče razlagati, da od sprejemnika ponudbe terjajo, da že v sami izjavi o sprejemu ponudbe uveljavlja predkupno pravico pri nakupu; iz zakonske določbe ne izhaja ne eksplicitno niti implicitno, da bi bila sestavni del izjave o sprejemu ponudbe tudi izjava o uveljavljanju predkupne pravice. Tudi razlaga določb 21. člena ZKZ v povezavi s 23. členom ZKZ (o predkupnih upravičencih) po mnenju sodišča ne daje podlage za drugačen rezultat razlage, saj prav tako ne predpisuje načina uveljavljanja predkupne pravice.
nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - izločitev sodnika
Pri odločanju o prošnji se za dodelitev BPP na podlagi 3. odstavka 11. člena ZBPP, ugotavljajo tako finančni položaj prosilca kot tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Ni dvoma, da morajo biti vsi predpisani pogoji za odobritev BPP kumulativno izpolnjeni, saj zakonodajalec s citiranimi določili ZBPP nikakor ne zagotavlja nikomur neomejenega dostopa do BPP, ampak le prosilcem, ki izkažejo, da kumulativno izpolnjujejo vse predpisane zakonske pogoje, vsekakor tudi objektivne pogoje po določilih 24. člena ZBPP
ZZDej-K člen 41, 41/4. URS člen 2, 14, 33, 49, 51, 74, 155, 158.
koncesija - zdravstvena dejavnost - trajanje
Sodišče ne more slediti tožbenim ugovorom tožeče stranke o kršitvi 155. oziroma 2. člena URS, saj je Ustavno sodišče RS presodilo, da je določba četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K, na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev, ustavnopravno skladna. To pa posledično pomeni, da izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati napačne uporabe materialnega prava.
ZTuj-2 člen 37, 37/1. ZZSDT člen 17, 18. ZUP člen 214, 214/1.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - soglasje - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Soglasje po ZZSDT za enotno dovoljenje za prebivanje in delo ni vedno nujno potrebno.
Tožena stranka je očitno pomotoma prezrla, s tem ko v svoji obrazložitvi, navaja, da gre v obravnavanem primeru za izdajo dovoljenja, ne pa za podaljšanje predhodno že izdanega oziroma pridobljenega dovoljenja. Ker je tako v tem delu obrazložitev izpodbijane odločbe v nasprotju z njenim izrekom, je obrazložitev bistveno pomanjkljiva.
Ker je tožena stranka izpodbijani akt izdala izključno na podlagi dejstva, da Zavod ni izdal soglasja, Zavod pa ni ugotovil, da ni izpolnjen pogoj iz 1. ali iz 2. alineje 1. odstavka 18. člena ZZSDT, je utemeljen tudi tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZVis člen 6, 6/2, 6/2-8.
visoko šolstvo - volitve - enakost pred zakonom - stranski udeleženec - sodelovanje pri upravljanju javnih zadev - zavrženje tožbe - začasna odredba
Iz zakona izhajata dva temeljna pogoja, ki ju je treba uporabiti pri presoji ali je posamezna odločitev upravni akt v smislu določb ZUS-1 in sicer: (i) formalno (le tisti akti, ki jih izdajo državni organi, organi lokalnih skupnosti oziroma nosilci javnih pooblastil (organi iz 1. člena ZUS-1) in (ii) materialni (če vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravni določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta in s tem posegajo v pravni položaj tožnika in so utemeljeni na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično določanje v javnem interesu).
Po presoji sodišča izpodbijani sklep, da se razveljavijo volitve v ŠS Fakultete ,ni upravni akt, ki ga za potrebe upravnega spora opredeljuje zakon (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Z izpodbijanim sklepom in odgovorom rektorice namreč ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz področja upravnega prava in ne posega v javno pravno sfero, temveč v notranje volilne postopke na fakulteti, ki po določbi 8. alineje drugega odstavka 6. člena ZVis izrecno spadajo v področje notranjega urejanja univerze oz. fakultete ter navzven zoper tretje ne učinkujejo. Izpodbijani sklep in odgovor rektorice po presoji sodišča niti nista oblastvena posamična akta, saj Študentski svet Univerze in rektor ne izvršujeta oblasti, temveč sta organa Univerze, katerih naloge in pooblastila so določene za rektorja v 23. členu ZVis, za Študentski svet Univerze pa v 26. členu ZVis.
Izpodbijani sklep in odgovor rektorice nista bila izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije, zato ni akt organa ali dejanja, ki bi dopuščalo upravni spor po določbi prvega odstavka 4. člena ZUS-1.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84a, 84a-3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZUS-1 člen 32.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - zahteva za izdajo začasne odredbe
Tožnik je vložil prošnjo za mednarodno zaščito na Hrvaškem in jo po lastni izjavi ilegalno zapustil preden je bilo odločeno o njegovi prošnji, zato je presoja toženke, da je podana domneva nevarnosti pobega pravilna in je na podlagi tega utemeljeno sklepala, da bo tožnik pobegnil, preden bo njegov postopek končan.
ZUP člen 9, 9/1, 146, 146/4, 274, 274/1, 274/1-1. ZMV-1 člen 16, 17, 21, 21/2. Pravilnik o ugotavljanju skladnosti vozil (2004) člen 27, 47, 49, 49/1.
registracija vozila - soglasje - identifikacija vozila - potrdilo o skladnosti - stvarna pristojnost - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Če odloča strokovna organizacija kot stvarno pristojen organ o zahtevi za identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila, pa za ugoditev zahtevi niso izpolnjeni zakonski pogoji (ker ne gre za vozila, ki so bila predhodno že homologirana in dana v promet v EU), strokovna organizacija pa soglasje k registraciji izda, ne gre za odločanje po stvarno nepristojnem organu, pač pa za napačno ugotovitev dejanskega stanja oziroma napačno uporabo materialnih predpisov.
Napačna ugotovitev dejanskega stanja pa glede na 274. člena ZUP ne more biti razlog za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, v primeru ugotovljene kršitve materialnega prava pa je po nadzorstveni pravici mogoče odločbo razveljaviti le v roku enega leta (drugi odstavek 277. člena ZUP), ki pa je v obravnavani zadevi že potekel.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - pogoji za opravljanje dejavnosti
Tožnica zmotno meni, da drugi odstavek 39. člena ZLD-1 pomeni podlago za ustanovitev podružnice lekarne izven območja občine, ki je podelila koncesijo. Navedena določba izrecno govori o koncesionarju, to je osebi, ki ima koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti. Ta položaj pa ima lahko fizična ali pravna oseba le na območju občine, ki je koncesijo podelila, oziroma na območju sosednjih občin, če so te skupaj podelile koncesijo. S citirano določbo zakonodajalec v bistvu določa le, na katerih območjih v pristojnosti koncedenta koncesionar lahko organizira lekarne oziroma podružnice lekarn. To pa je območje, za katerega mu je s koncesijskim aktom (prva alineja prvega odstavka 42. člena, prvi odstavek 50. člena in prva alineja prvega odstavka 52. člena ZLD-1) podeljena koncesija, in območje, za katerega mu je koncedent (to je občina, ki je podelila koncesijo) ob izpolnjenih pogojih iz 10. člena ZLD-1 izdal dovoljenje za podružnico lekarne.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - pogoji za opravljanje dejavnosti
Tožnica zmotno meni, da drugi odstavek 39. člena ZLD-1 pomeni podlago za ustanovitev podružnice lekarne izven območja občine, ki je podelila koncesijo. Navedena določba izrecno govori o koncesionarju, to je osebi, ki ima koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti. Ta položaj pa ima lahko fizična ali pravna oseba le na območju občine, ki je koncesijo podelila, oziroma na območju sosednjih občin, če so te skupaj podelile koncesijo. S citirano določbo zakonodajalec v bistvu določa le, na katerih območjih v pristojnosti koncedenta koncesionar lahko organizira lekarne oziroma podružnice lekarn. To pa je območje, za katerega mu je s koncesijskim aktom (prva alineja prvega odstavka 42. člena, prvi odstavek 50. člena in prva alineja prvega odstavka 52. člena ZLD-1) podeljena koncesija, in območje, za katerega mu je koncedent (to je občina, ki je podelila koncesijo) ob izpolnjenih pogojih iz 10. člena ZLD-1 izdal dovoljenje za podružnico lekarne.
spletne igre na srečo - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - pravočasnost pritožbe - vročanje - pravilnost vročitve po zup - vročanje naslovniku v tujini - naslov za vročanje - nepravilna vročitev
Za določitev naslova za vročanje, tudi ko je stranka v tujini, veljajo določbe ZUP, ki jih mora uporabiti organ, ko pisanje odpravlja. Vročitev je zato pravilna in vzpostavlja domnevo, da se je stranka seznanila z vsebino pošiljke le, če jo organ odpravil na pravilen naslov po ZUP in je na takem pravilnem naslovu v tujini opravljena v skladu s pravili o izvajanju poštnih storitev, ki veljajo v državi naslova. Povedano drugače, če pošiljka ni odpravljena na naslov v skladu z ZUP, vročitev na takem naslovu, četudi je izvedena v skladu s pravili za izvajanje poštnih storitev, ne povzroči domneve, da se je stranka seznanila z vsebino pošiljke. V takem primeru je, kot že rečeno, treba na drugačen način ugotoviti, kdaj se je stranka dejansko seznanila z vsebino pošiljke, pri čemer je dokazno breme na strani, ki tako seznanitev zatrjuje, to je na organu.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 28. ZMZ-1 člen 70, 70/4, 84, 84/1, 84/1-3, 84/1-5, 84/7. URS člen 15, 19. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - začasna odredba - begosumnost - predaja odgovorni državi članici - pravica do osebne svobode - pogoji za izrek omejitve gibanja
Za sprejem odločitve, da se prosilca, pridrži na način, da se mu omeji gibanje mora biti, ob upoštevanju določil 2. odstavka 28. člena Uredbe Dublin III ter 84. člena v zvezi s 84.a členom ZMZ-1, ugotovljeno, da obstaja znatna nevarnost pobega prosilca, da je izrečeni ukrep pridržanja sorazmeren ter da ni mogoče učinkovito uporabiti drugih, manj prisilnih ukrepov oziroma, da je ukrep za izvedbo predaje odgovorni državi članici tudi nujen.
Sodišče sledi stališču tožene stranke, da je tožnikova zapustitev Grčije in Hrvaške ter prihod v Slovenijo, del njegovega običajnega vzorca obnašanja, ki ga po besedah tožene stranke tožnik uresničuje oziroma ponavlja v Evropi. Posledično to pomeni, da v okoliščinah konkretnega primera dejstvo, da zakonodajalec Republike Slovenije v notranji pravni red ni prenesel določbe člena 8(4) Direktive o sprejemu 2013/33/EU, ki predpisuje regulacijo alternativ ukrepu odvzema prostosti kot ukrep pridržanja na območje Azilnega doma, to samo po sebi niti ni moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sprejete odločitve tožene stranke v konkretnem primeru.
ZS člen 83, 83/2, 83/3, 83/3-9. ZBPP člen 34, 34/4.
redni upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - sodne počitnice / poletno poslovanje - nujna zadeva - brezplačna pravna pomoč - zavrženje tožbe - prepozna tožba
Na podlagi četrtega odstavka 34. člena ZBPP se zadeve v upravnem sporu po ZBPP obravnavajo kot nujne, kar pomeni, da je v skladu z določbo drugega odstavka 83. člena v zvezi z 9. točko tretjega odstavka 83. člena ZS procesni rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času poletnega poslovanja sodišča.
Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe se je glede na vročitev odločbe dne 30. 7. 2021 iztekel dne 30. 8. 2021. Tožnik je tožbo vložil šele dne 9. 9. 2021, zmotno misleč, da se rok zaradi poletnega poslovanja sodišča rok izteče šele 15. 9. 2021
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - pogoji za opravljanje dejavnosti
Tožnica zmotno meni, da drugi odstavek 39. člena ZLD-1 pomeni podlago za ustanovitev podružnice lekarne izven območja občine, ki je podelila koncesijo.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - pogoji za opravljanje dejavnosti
Tožnica nima statusa izvajalca lekarniške dejavnosti na območju toženke, zato je toženka ravnala pravilno, ko je tožničino vlogo za izdajo dovoljenja za podružnico lekarne zavrnila, ne da bi pred tem izvedla ugotovitveni postopek o izpolnjenosti materialnih pogojev za podružnico lekarne po določbah 10. člena ZLD-1 in ni pridobila mnenja Lekarniške zbornice Slovenije in soglasja ministrstva.
brezplačna pravna pomoč - izbira odvetnika - prosta izbira odvetnika - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča
Upoštevaje, da je namen uzakonitve možnosti izbire odvetnika v vzpostavitvi enakega položaja pri zagotavljanju pravice do sodnega varstva med prosilcem in osebami z zadostnimi finančnimi sredstvi za plačilo izbranega odvetnika, ter ob odsotnosti zakonsko določenega okvirja, v katerem se zagotavlja uresničevanje prosilčeve proste izbire in pooblastil organu pri prekoračitvi meja te izbire, je treba prvi odstavek 30. člena ZBPP razumeti tako, da prosilcu dopušča izbiro odvetnika s sedežem izven območja konkretnega sodnega okrožja.
lekarniška dejavnost - podružnice - dovoljenje za poslovanje
Drugi odstavek 39. člena ZLD-1 določa, da koncesionar organizira lekarne oziroma podružnice lekarn kot svoje organizacijske enote za izvajanje lekarniške dejavnosti na območjih, za katera ima koncesijo oziroma dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne, v skladu z mrežo lekarniške dejavnosti na primarni ravni po predhodnem mnenju pristojne zbornice in s soglasjem ministrstva.
Navedena določba torej izrecno govori o koncesionarju, to je osebi, ki ima koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti. Ta položaj pa ima (kot že rečeno) lahko fizična ali pravna oseba le na območju občine, ki je koncesijo podelila, oziroma na območju sosednjih občin, če so te skupaj podelile koncesijo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 23, 28. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/1, 84a/1-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - prosilec iz Irana - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - znatna nevarnost pobega prosilca - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je v zvezi z izrečenim ukrepom sicer presojala pogoj begosumnosti, ki pa mora ob upoštevanju 28. člena Uredbe Dublin III znatna, vendar pa se obenem, kot tožnik pravilno opozarja, ni opredelila do drugega kumulativno določenega pogoja za izrek izpodbijanega ukrepa. Navedla je sicer, da podatki sistema Eurodac izkazujejo, da je tožnik predhodno že vložil prošnjo za mednarodno zaščito v Nemčiji in dvakrat na Nizozemskem, ne pa tudi, ali je glede na te ugotovitve sprožila ustrezne postopke za ponovni sprejem tožnika v katero od teh dveh držav in če da, potem v katero. Zato so v tem delu razlogi izpodbijane odločbe tako bistveno pomanjkljivi, da se je ne da preizkusiti.
izterjava davčnih obveznosti - prispevki - prednostne terjatve - novela - odpust dolga - osebni stečaj
Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP je že od začetka uporabe zakona dne 1. 10. 2008 določal, da so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka.
varstvo ustavnih pravic - odlok - upravni akt - upravni spor - tožba v upravnem sporu - ni posamični akt
Sodišče je presodilo, da izpodbijani Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 ni akt v obliki predpisa, ki bi urejal posamična razmerja. Izpodbijani akti namreč naslavljajo splošen, nedoločljiv krog oseb in ne individualno določene osebe, ter urejajo nedoločeno število bodočih primerov, to pa pomeni, da imajo naravo splošnega akta, kar pomeni, da s tožbo, vloženo v upravnem sporu, po četrtem odstavku 5. člena njihovo izpodbijanje ni mogoče.