ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2, 84a/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - znatna nevarnost za pobeg - nesodelovanje v postopku
Tožena stranka se pravilno ni ustavila na goli ugotovitvi kriterija iz člena 84.a ZMZ-1, ampak je najprej ugotovila, da je tožnik dvakrat samovoljno zapustil Slovenijo, kar ustreza določbi druge alineje prvega odstavka 84.a člena ZMZ-1, in to med strankama niti ni sporno. V naslednjem koraku pa je upoštevala tudi preostale specifične okoliščine konkretnega primera.
Tožena stranka je utemeljeno izpostavila tudi nesodelovanje tožnika v postopku, čeprav odločbe izrecno ni oprla tudi na peto alinejo 84.a člena ZMZ-1, ki nesodelovanje v postopku opredeljuje kot kriterij za ugotavljanje nevarnosti pobega. Vendar pa se je tožena stranka na zaslišanju ob podaji zahtevka za ponovno uvedbo postopka ukvarjala z razlikami v razlogih, zakaj je tožnik podal drugo prošnjo in prvi zahtevek za ponovno uvedbo postopka.
brezplačna pravna pomoč - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč - izjava na odgovor državnega tožilca na zahtevo za varstvo zakonitosti
Ustrezno pravno zastopanje z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti ne predstavlja samo vložitve zahteve, temveč tudi vsa morebitna ostala dejanja, ki so povezana z njo. Navedeno torej ne pomeni, da bi bila zahteva po odgovoru na predložen odgovor tožilstva o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti, ki je kar na 21 straneh, nerazumna, saj ima vlagatelj, četudi je že pravnomočno obsojen, še vedno pravico vlagati izredna pravna sredstva in tudi odgovoriti na navedbe tožilstva. Zaradi tega tudi ni stvar organa, da presoja vsebino izjave vlagatelja po vsebini, temveč zgolj po njegovi upravičenosti do dodelitve za pravno svetovanje, v kar bi takšen odgovor glede na določila BPP tudi sodil.
Glede na dejstvo, da skladno z določili ZBPP vlagatelju pripada pravno zastopanje za vse postopke pred sodiščem, sodi v te postopke tudi vlaganje izrednih pravnih sredstev, in če je potrebno tudi zastopanje na seji pritožbenega senata, za katerega se sodišče ne strinja, da mora biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči izkazano vnaprej. Kolikor namreč seja pritožbenega senata ne bo potekala, vlagatelju za dodelitev brezplačne pravne pomoči in njegovemu zagovorniku za ta del tudi ne bo pripadala nagrada.
javni razpis - sofinanciranje - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za sofinanciranje - obrazloženost odločbe - obseg sodnega preizkusa
Sodišče presoja, ali so bila pri izvedbi postopka in sprejeti odločitvi spoštovana pravila materialnega in procesnega prava, v vsebino sprejetih ocen, ki so strokovne odločitve, pa ne posega in zato odločitve v tovrstnih zadevah odpravi le, če je utemeljitev sprejete odločitve, ki izhaja iz obrazložitve akta, očitno nerazumna ali nepopolna. Opisano stališče izhaja iz dosedanjih odločitev Vrhovnega sodišča RS (zadeve X Ips 299/2014, I Up 33/2013 in X Ips 193/2013), ki je že večkrat poudarilo, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja zgolj skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev in kriterijev (meril) z zakonom.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - verjeten izgled za uspeh - objektivni kriterij
Od prava neuke stranke ni mogoče pričakovati, da "natančno pojasni, iz katerih razlogov želi vložiti revizijo ter, da te razloge pojasni “, saj prav zato prosi za pravno pomoč in svetovanje.
Izpodbijani sklep ne vsebuje nobene navedbe glede pravne podlage, na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev, da tožnici ne gre pravica do delnega vračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo po ZDUOP.
lekarniška dejavnost - podružnice - dovoljenje za poslovanje
Drugi odstavek 39. člena ZLD-1 določa, da koncesionar organizira lekarne oziroma podružnice lekarn kot svoje organizacijske enote za izvajanje lekarniške dejavnosti na območjih, za katera ima koncesijo oziroma dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne, v skladu z mrežo lekarniške dejavnosti na primarni ravni po predhodnem mnenju pristojne zbornice in s soglasjem ministrstva.
Navedena določba torej izrecno govori o koncesionarju, to je osebi, ki ima koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti. Ta položaj pa ima (kot že rečeno) lahko fizična ali pravna oseba le na območju občine, ki je koncesijo podelila, oziroma na območju sosednjih občin, če so te skupaj podelile koncesijo.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Zbrani dokazi ne kažejo, da bi inšpektor tožniku računal rok za vložitev tožbe, niti ne najde razloga ali motiva, zakaj bi inšpektor tožnika zavajal, tako kot se sklicuje tožnik. Kolikor bi do tega v resnici prišlo, pa ima tožnik možnost zoper inšpektorja uveljavljati druge za to predvidene postopke, ne more pa to vplivati na pravočasnost njegovih dejanj v postopku. Četudi bi sodišče odgovor tožnika štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, za ugoditev takemu predlogu niso izpolnjeni zakonsko zahtevani pogoji. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le, če gre za opravičen razlog za zamudo, po ustaljeni sodni praksi pa so opravičeni vzrok le takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi, kar sodišče presoja ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera, pri tem pa upošteva tudi lastnosti stranke, saj mora biti razlog opravičen glede na njen položaj in lastnosti.
COVID-19 - interventni ukrepi - delo s skrajšanim delovnim časom - neobrazložen sklep - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni navedla nobene pravne podlage, na katero je oprla svojo odločitev, da tožnici ne gre pravica do uverljavljanja subvencije po ZIUOOPE. Iz uvoda sklepa je sicer razvidno, da je odločila na podlagi tretjega odstavka 16. člena ZIUOOPE. Zaključka, da tožnici pravica do povračila izplačanih nadomestil plač ne pripada za pri njej zaposlena delavca, ker ima zanju sklenjeni pogodbi o subvencioniranju zaposlitve v okviru programov APZ, namreč ni mogoče preizkusiti, če organ ne navede razlogov, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov, pravne podlage, na katero je oprl tako presojo niti razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo.
brezplačna pravna pomoč - izbira odvetnika - prosta izbira odvetnika - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča
Upoštevaje, da je namen uzakonitve možnosti izbire odvetnika v vzpostavitvi enakega položaja pri zagotavljanju pravice do sodnega varstva med prosilcem in osebami z zadostnimi finančnimi sredstvi za plačilo izbranega odvetnika, ter ob odsotnosti zakonsko določenega okvirja, v katerem se zagotavlja uresničevanje prosilčeve proste izbire in pooblastil organu pri prekoračitvi meja te izbire, je treba prvi odstavek 30. člena ZBPP razumeti tako, da prosilcu dopušča izbiro odvetnika s sedežem izven območja konkretnega sodnega okrožja.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge - nepravilna vročitev - mandatno razmerje med stranko in odvetnikom - razmerje med odvetnikom in stranko
Navedba stranke v prošnji za brezplačno pravno pomoč, da želi za zastopanje izbrati določenega odvetnika, sama po sebi še ne zavezuje odvetnika, da bi bil na tej podlagi dolžan opravljati storitve za stranko. Vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč prav tako sama po sebi še tudi ne pomeni, da bo strankini prošnji ugodeno. Pred izdajo odločbe namreč Organ za brezplačno pravno pomoč preveri pogoje za upravičenost stranke do brezplačne pravne pomoči in le v primeru, če ugotovi, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, izda odločbo, v kateri med drugim opredeli obseg zastopanja. V obravnavanem primeru pa ne more biti nobenega dvoma o tem, da odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (še) ni bila izdana in posledično ni mogla pomeniti obveznosti odvetnice, da bi bila dolžna v imenu in za račun stranke dopolniti vlogo.
ZZavar-1 člen 295, 295/1, 298, 570, 570/1, 570/1-7. ZUP člen 87, 87/3.
zavarovalni nadzor - dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - odvzem dovoljenja - pogojni odvzem dovoljenja - skrben pregled poslovanja - vročanje - fikcija vročitve
Zgolj prepis zakonske določbe prvega odstavka 298. člena ZZavar-1, da mora biti zahteva za pregled poslovanja zavarovalnici vročena najmanj osem dni pred začetkom pregleda poslovanja, ne pomeni, da je s tem pričetek pregleda poslovanja konkretiziran in določno naveden. Kolikor se od stranke zahteva konkretno ravnanje, kot je navedeno v določbah 296. člena do 300. člena ZZavar-1, katerega nespoštovanje ima hude posledice, ki so v odvzemu dovoljenja, je toženka tista, ki je dolžna tožnici oziroma subjektu nadzora tudi določno navesti datum in uro, kdaj naj bi se pregled poslovanja tožnice pričel. Zgolj (abstraktno) določljiv dan pregleda poslovanja „s pričetkom osmega dne od vročitve te zahteve ob 9.30 uri“, po presoji sodišča ne zadošča, saj morata biti termin jasno določen, torej mora biti določena fiksen datum in fiksna ura. Toženka pa je tudi tista, ki mora poskrbeti, da bo pred tem subjektu nadzora pravočasno, torej v roku najmanj osem dni pred tem datumom, ki ga mora določno navesti, vročena zahteva za pregled poslovanja.
lekarniška dejavnost - podružnica - nepopolna vloga
S strani toženke zahtevano dokazilo, tj. dokazilo o pravici razpolanja s prostori, ne predstavlja nobene izmed (sicer primeroma) navedenih sestavin vloge po 66. členu ZUP in ni določeno kot obvezna sestavina vloge za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne v ZLD-1. V kolikor toženka meni, da bi morala tožnica v postopku pred njo izkazati tudi dejansko razpolaganje s prostori, v katerih bi želela odpreti podružnico lekarne, neizkazovanje izpolnjevanja takšne zahteve tako ne more predstavljati razloga za zavrženje tožničine vloge, pač pa kvečjemu za njeno zavrnitev.
inšpekcijski postopek - izvršba po drugih osebah - stroški izvršbe - pravica do izjave
Niti iz izpodbijanega sklepa niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, da bi organ pred izdajo izpodbijanega sklepa tožniku omogočil izjavo v zvezi s stroški, ki jih je priglasila družba A., d. o. o., ki je opravila prisilno izvršbo inšpekcijske odločbe v tej zadevi. Zato sodišče ne more preizkusiti tožbenega ugovora kršitve pravice do izjave, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - dodatek za pomoč in postrežbo
Ker je tožnik oseba, ki (sama, to je za svoje potrebe) prejema dodatek za pomoč in postrežbo in ne oseba, ki bi za prejemnika teh sredstev skrbela, dodatka za pomoč in postrežbo toženka pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja v zvezi z odločanjem o njegovi prošnji za dodelitev BPP po mnenju sodišča med njegove prihodke ne sme všteti. Drugače povedano: za tožnika ne skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju tožnikovega materialnega položaja, kar argumentum a contrario pomeni, da se v njegov dohodek ne upoštevajo sredstva za nego in pomoč tožniku.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 10.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - pogoji za dodelitev sredstev - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja
Vloge se lahko formalno dopolnjujejo, dokler niso formalno popolne, kar pa ne velja za vsebinsko „popolnost“ vlog. To izhaja tudi iz Razpisne dokumentacije, kjer je v drugem odstavku poglavja 3.6 izrecno navedeno, da dopolnitev vloge in formalna popolnost še ne pomenita, da vloga izpolnjuje vse pogoje, določene z Javnim razpisom. Iz prvega odstavka 10. člena Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog pa tudi izhaja, da mora komisija dopustiti in omogočiti dopolnitev formalno nepopolne vloge. Po prepričanju sodišča zaprošeni znesek za sofinanciranje ne predstavlja ''zgolj'' nebistvenega dela vloge, ki je zlahka popravljiv, temveč ravno nasprotno, gre za enega od bistvenih razpisnih pogojev, katerega višine se, skladno s prvo alinejo drugega odstavka 10. točke Javnega razpisa, v dopolnitvi vloge ne sme spreminjati. Toženka zato tožnika ni bila dolžna oziroma ga niti ni smela pozivati na dopolnitev vloge v tem delu, saj ni šlo za formalno nepopolnost, poleg tega pa, kot tudi že povedano zgoraj, se tega dela vloge v dopolnitvah sploh ne sme spreminjati.
ZZUOOP člen 74, 74/1, 74/2, 74/2-1. ZUP člen 9, 10.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - pogoji za priznanje pravice - uradna evidenca - načelo proste presoje dokazov - načelo zaslišanja strank
Podatki iz uradnih evidenc vzpostavljajo zgolj eno od podlag, ki organu omogoča, da odloči v upravni zadevi. Stranka pa lahko dokazuje nasprotna dejstva, ki jih mora organ presoditi po načelu proste presoje dokazov. Tega nista izvedla ne prvostopenjski ne drugostopenjski organ, s čimer sta zagrešila bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 3. in 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, ki ju tožnica smiselno uveljavlja s tožbenimi navedbami, da je organ v upravnem postopku ni niti poskusil kontaktirati glede dodatnih pojasnil, ob okoliščini, da je iz priloženih dokazil razvidno, da izpolnjuje pogoj iz prve alineje drugega odstavka 74. člena ZZUOOP.
podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - sprememba pogodbe
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo.
Sodišče v tem upravnem sporu ugotavlja, da je Ustavno sodišče pri svoji presoji upoštevalo tudi vidik nove ureditve koncesij z vidika 74. člena Ustave, zato sodišče ni vložilo ponovne zahteve za oceno ustavnosti četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - samostojna storitev odvetnika
Nagrada za pregled listin, kratke dopise in posvet s stranko je navedena v tar. št. 39 OT, iz katere izhaja, da lahko odvetnik zaračuna navedene storitve v primeru, da storitve iz te tar. št. niso zajete v drugih tar. št., ker gre za samostojno storitev. Pojem „samostojnosti“ lahko pomeni le, da take storitve po vsebini niso vezane na opravljanje kakšne od storitev, ki so ovrednotene v drugih tarifnih številkah oziroma niso odvisne od dogajanja v teh zadevah. Posvet s stranko, pregled spisov ter pošiljanje elektronskih sporočil, ki jih odvetnik sestavi v konkretni zadevi, v kateri zastopa svojo stranko, tako očitno niso samostojne storitve, saj so tako po vsebini, kot po potrebi za njihovo sestavo, neločljivo vezani na to zadevo.
V tem upravnem sporu ostaja neizpodbito, da je A. tožniku izdala dobropis št. FC600620, ki ga je tožnik nesporno prejel in v zvezi s katerim tožnik niti ne trdi niti ne dokazuje, da bi ga po prejemu kakorkoli osporaval oz. v zvezi z njim in/ali odpovedjo prodajne pogodbe s strani A. podvzel kakršnekoli korake. Sodišče posledično potrjuje sprejeto odločitev davčnih organov, da opisane okoliščine ustrezajo „spremembi dejavnikov“ iz drugega odstavka 68. člena ZDDV-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - oporni zid - obnova postopka - obseg odločanja v obnovljenem postopku
Obseg, v katerem se bo obnovil prejšnji postopek, se določi v vsakem konkretnem primeru posebej in je odvisen od okoliščin, ki so razlog za obnovo postopka, ter od faze postopka, na katero se obnovitveni razlog nanaša. V konkretnem primeru je bila obnova inšpekcijskega postopka skladno s sklepom dovoljena (zgolj) v obsegu, „da se glede na nova dejstva in nove dokaze ugotovi pravilno dejansko stanje glede določitve zemljišča na katerih je zgrajen nelegalni oporni zid“. Upravni organ je v obnovljenem postopku vezan na navedeni sklep, odločanje v obnovljenem postopku preko meja sklepa pa bi bilo nezakonito