brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - verjeten izgled za uspeh - objektivni kriterij
Od prava neuke stranke ni mogoče pričakovati, da "natančno pojasni, iz katerih razlogov želi vložiti revizijo ter, da te razloge pojasni “, saj prav zato prosi za pravno pomoč in svetovanje.
javni razpis - sofinanciranje - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za sofinanciranje - obrazloženost odločbe - obseg sodnega preizkusa
Sodišče presoja, ali so bila pri izvedbi postopka in sprejeti odločitvi spoštovana pravila materialnega in procesnega prava, v vsebino sprejetih ocen, ki so strokovne odločitve, pa ne posega in zato odločitve v tovrstnih zadevah odpravi le, če je utemeljitev sprejete odločitve, ki izhaja iz obrazložitve akta, očitno nerazumna ali nepopolna. Opisano stališče izhaja iz dosedanjih odločitev Vrhovnega sodišča RS (zadeve X Ips 299/2014, I Up 33/2013 in X Ips 193/2013), ki je že večkrat poudarilo, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja zgolj skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev in kriterijev (meril) z zakonom.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2, 84a/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - znatna nevarnost za pobeg - nesodelovanje v postopku
Tožena stranka se pravilno ni ustavila na goli ugotovitvi kriterija iz člena 84.a ZMZ-1, ampak je najprej ugotovila, da je tožnik dvakrat samovoljno zapustil Slovenijo, kar ustreza določbi druge alineje prvega odstavka 84.a člena ZMZ-1, in to med strankama niti ni sporno. V naslednjem koraku pa je upoštevala tudi preostale specifične okoliščine konkretnega primera.
Tožena stranka je utemeljeno izpostavila tudi nesodelovanje tožnika v postopku, čeprav odločbe izrecno ni oprla tudi na peto alinejo 84.a člena ZMZ-1, ki nesodelovanje v postopku opredeljuje kot kriterij za ugotavljanje nevarnosti pobega. Vendar pa se je tožena stranka na zaslišanju ob podaji zahtevka za ponovno uvedbo postopka ukvarjala z razlikami v razlogih, zakaj je tožnik podal drugo prošnjo in prvi zahtevek za ponovno uvedbo postopka.
COVID-19 - interventni ukrepi - delo s skrajšanim delovnim časom - neobrazložen sklep - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni navedla nobene pravne podlage, na katero je oprla svojo odločitev, da tožnici ne gre pravica do uverljavljanja subvencije po ZIUOOPE. Iz uvoda sklepa je sicer razvidno, da je odločila na podlagi tretjega odstavka 16. člena ZIUOOPE. Zaključka, da tožnici pravica do povračila izplačanih nadomestil plač ne pripada za pri njej zaposlena delavca, ker ima zanju sklenjeni pogodbi o subvencioniranju zaposlitve v okviru programov APZ, namreč ni mogoče preizkusiti, če organ ne navede razlogov, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov, pravne podlage, na katero je oprl tako presojo niti razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Zbrani dokazi ne kažejo, da bi inšpektor tožniku računal rok za vložitev tožbe, niti ne najde razloga ali motiva, zakaj bi inšpektor tožnika zavajal, tako kot se sklicuje tožnik. Kolikor bi do tega v resnici prišlo, pa ima tožnik možnost zoper inšpektorja uveljavljati druge za to predvidene postopke, ne more pa to vplivati na pravočasnost njegovih dejanj v postopku. Četudi bi sodišče odgovor tožnika štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, za ugoditev takemu predlogu niso izpolnjeni zakonsko zahtevani pogoji. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le, če gre za opravičen razlog za zamudo, po ustaljeni sodni praksi pa so opravičeni vzrok le takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi, kar sodišče presoja ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera, pri tem pa upošteva tudi lastnosti stranke, saj mora biti razlog opravičen glede na njen položaj in lastnosti.
brezplačna pravna pomoč - izbira odvetnika - določitev odvetnika - pravno svetovanje in zastopanje
Po določbah ZBPP, tudi po presoji Vrhovnega sodišča RS, ni prav nobene podlage za to, da bi moral organ, ki odloča o tožnikovi prošnji za brezplačno pravno pomoč, tožečo stranko posebej opozarjati na okoliščino, da lahko predlaga določenega odvetnika. Iz zakona izhaja le možnost oziroma pravica prosilcev, da predlagajo odvetnika. Takšna možnost izhaja direktno iz zakona, prosilec pa jo lahko izkoristi ali ne.
izterjava davčnih obveznosti - prispevki - prednostne terjatve - novela - odpust dolga - osebni stečaj
Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP je že od začetka uporabe zakona dne 1. 10. 2008 določal, da so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge - nepravilna vročitev - mandatno razmerje med stranko in odvetnikom - razmerje med odvetnikom in stranko
Navedba stranke v prošnji za brezplačno pravno pomoč, da želi za zastopanje izbrati določenega odvetnika, sama po sebi še ne zavezuje odvetnika, da bi bil na tej podlagi dolžan opravljati storitve za stranko. Vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč prav tako sama po sebi še tudi ne pomeni, da bo strankini prošnji ugodeno. Pred izdajo odločbe namreč Organ za brezplačno pravno pomoč preveri pogoje za upravičenost stranke do brezplačne pravne pomoči in le v primeru, če ugotovi, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, izda odločbo, v kateri med drugim opredeli obseg zastopanja. V obravnavanem primeru pa ne more biti nobenega dvoma o tem, da odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (še) ni bila izdana in posledično ni mogla pomeniti obveznosti odvetnice, da bi bila dolžna v imenu in za račun stranke dopolniti vlogo.
Specialni zakon, kot je glede na ZUP ZPOP-1, postopka ne sme poenostaviti tako, da bi zmanjševal učinkovito varstvo pravic, še zlasti v primeru formalnih pogojev za prijavo.
Sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi ne gre za vprašanje nepopolnosti vloge, pač pa za vprašanje upravičenosti nastopanja kot stranka v postopku. ZPOP-1 glede vprašanja zastopanja strank po pooblaščencih in ravnanja organa v primeru nepredložitve pooblastila nima posebnih določb. Zato za ta vprašanja veljajo določbe ZUP.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 23, 28. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/1, 84a/1-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - prosilec iz Irana - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - znatna nevarnost pobega prosilca - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je v zvezi z izrečenim ukrepom sicer presojala pogoj begosumnosti, ki pa mora ob upoštevanju 28. člena Uredbe Dublin III znatna, vendar pa se obenem, kot tožnik pravilno opozarja, ni opredelila do drugega kumulativno določenega pogoja za izrek izpodbijanega ukrepa. Navedla je sicer, da podatki sistema Eurodac izkazujejo, da je tožnik predhodno že vložil prošnjo za mednarodno zaščito v Nemčiji in dvakrat na Nizozemskem, ne pa tudi, ali je glede na te ugotovitve sprožila ustrezne postopke za ponovni sprejem tožnika v katero od teh dveh držav in če da, potem v katero. Zato so v tem delu razlogi izpodbijane odločbe tako bistveno pomanjkljivi, da se je ne da preizkusiti.
koncesije - trajanje koncesije - ustavna presoja - retroaktivnost - sprememba časa trajanja koncesije - zobozdravstvena dejavnost
Tožeči stranki je bilo z izpodbijano odločbo spremenjeno obdobje trajanja koncesije za področje zobozdravstvene dejavnosti odraslih na način, da je namesto za nedoločen čas podeljena za določen čas. Sporno je pravno vprašanje, ali lahko tožena stranka svojo odločitev opre na četrti odstavek 41. člena ZZDej-K, ki je po mnenju tožeče stranke v nasprotju z več določbami Ustave. Ustavno sodišče je odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. Izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati napačne uporabe materialnega prava.
ZG člen 47, 47/11. ZKZ člen 20, 23, 23/1, 23/2, 23/2-3. OZ člen 25, 25/1, 29.
promet z gozdovi - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - odstop od ponudbe
Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, dana na podlagi 20. člena ZKZ, je v razmerju do predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ zavezujoča in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti. Upravni organ je tako ravnal pravilno, ko v konkretnem primeru, ko so bili vsi sprejemniki tožnikove ponudbe predkupni upravičenci po 23. členu ZKZ v zvezi s 47. členom ZG, neupoštevne izjave tožnice o tem, da od prodaje odstopa (tj. izjave, da na ponudbo ni več vezana), ni sprejel. Upravni organ je v nadaljevanju ravnal pravilno tudi, ko je v položaju, ko so imeli vsi sprejemniki ponudbe predkupno pravico enakega vrstnega reda, tožnico pozval k izbiri sprejemnika ponudbe, ker ta izbire ni opravila, pa je kupko določil sam.
pogodba o koncesiji - podelitev koncesij - sprememba pogodbe - napačna uporaba materialnega prava
V obrazložitvi odločbe je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je ZZDej-K začel veljati 17. 12. 2017, nakar je napačno v obrazložitvi navedel, da se petnajstletni rok izteče 16. 12. 2033, saj je od 17. 12. 2017 do 16. 12. 2033 šestnajst let in ne petnajst. ZZDej-K namreč v četrtem odstavku 41. člena določa, da se koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti, ki so bile pred uveljavitvijo tega zakona podeljene za nedoločen čas, spremenijo v koncesije za določen čas, in sicer za obdobje 15 let, šteto od uveljavitve tega zakona. Ker je zakon začel veljati 17. 12. 2017, se petnajstletni rok ne izteče 16. 12. 2033, ampak že eno leto prej. V izreku odločbe pa je napačno navedeno, da se tožeči stranki podeli koncesija v trajanju od 17. 12. 2018 do 16. 12. 2033, saj se skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZZDej-K koncesije podelijo za obdobje 15 let, šteto od uveljavitve tega zakona (torej od 17. 12. 2017) in ne od 17. 12. 2018. Gre torej za napačno navedbo datumov tako v izreku kot v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Te kršitve pa ni odpravil niti drugostopenjski organ v pritožbenem postopku. Po presoji sodišča je bil tako očitno kršen materialni zakon in je sodišče iz tega razloga izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter vrnilo zadevo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - dodatek za pomoč in postrežbo
Ker je tožnik oseba, ki (sama, to je za svoje potrebe) prejema dodatek za pomoč in postrežbo in ne oseba, ki bi za prejemnika teh sredstev skrbela, dodatka za pomoč in postrežbo toženka pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja v zvezi z odločanjem o njegovi prošnji za dodelitev BPP po mnenju sodišča med njegove prihodke ne sme všteti. Drugače povedano: za tožnika ne skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju tožnikovega materialnega položaja, kar argumentum a contrario pomeni, da se v njegov dohodek ne upoštevajo sredstva za nego in pomoč tožniku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Iz prošnje za dodelitev BPP v predmetni zadevi izhaja, da je tožnik predmetno prošnjo vložil v zvezi z dodelitvijo BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z vložitvijo pravnega sredstva (pritožbe) zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 614/2021-25. Sporno ni niti, da je bil navedeni sklep upravnega sodišča izdan prav tako v upravnem sporu v zvezi z dodelitvijo BPP, in sicer zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1382/2020 s 17. 6. 2020, s katero je to zavrnilo tožnikovo prošnjo s 15. 6. 2020 za dodelitev BPP za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi II P 1509/2016 s 3. 6. 2019. Takšno ravnanje tožnika, kot prosilca za BPP, tudi po presoji sodišča predstavlja tako imenovano „veriženje prošenj za BPP“, ki ga ZBPP ne dopušča.
ZZUOOP člen 74, 74/1, 74/2, 74/2-1. ZUP člen 9, 10.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - pogoji za priznanje pravice - uradna evidenca - načelo proste presoje dokazov - načelo zaslišanja strank
Podatki iz uradnih evidenc vzpostavljajo zgolj eno od podlag, ki organu omogoča, da odloči v upravni zadevi. Stranka pa lahko dokazuje nasprotna dejstva, ki jih mora organ presoditi po načelu proste presoje dokazov. Tega nista izvedla ne prvostopenjski ne drugostopenjski organ, s čimer sta zagrešila bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 3. in 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, ki ju tožnica smiselno uveljavlja s tožbenimi navedbami, da je organ v upravnem postopku ni niti poskusil kontaktirati glede dodatnih pojasnil, ob okoliščini, da je iz priloženih dokazil razvidno, da izpolnjuje pogoj iz prve alineje drugega odstavka 74. člena ZZUOOP.
inšpekcijski postopek - izvršba po drugih osebah - stroški izvršbe - pravica do izjave
Niti iz izpodbijanega sklepa niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, da bi organ pred izdajo izpodbijanega sklepa tožniku omogočil izjavo v zvezi s stroški, ki jih je priglasila družba A., d. o. o., ki je opravila prisilno izvršbo inšpekcijske odločbe v tej zadevi. Zato sodišče ne more preizkusiti tožbenega ugovora kršitve pravice do izjave, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - samostojna storitev odvetnika
Nagrada za pregled listin, kratke dopise in posvet s stranko je navedena v tar. št. 39 OT, iz katere izhaja, da lahko odvetnik zaračuna navedene storitve v primeru, da storitve iz te tar. št. niso zajete v drugih tar. št., ker gre za samostojno storitev. Pojem „samostojnosti“ lahko pomeni le, da take storitve po vsebini niso vezane na opravljanje kakšne od storitev, ki so ovrednotene v drugih tarifnih številkah oziroma niso odvisne od dogajanja v teh zadevah. Posvet s stranko, pregled spisov ter pošiljanje elektronskih sporočil, ki jih odvetnik sestavi v konkretni zadevi, v kateri zastopa svojo stranko, tako očitno niso samostojne storitve, saj so tako po vsebini, kot po potrebi za njihovo sestavo, neločljivo vezani na to zadevo.
V izreku izpodbijanega sklepa je navedeno, da se pravica do povračila izplačanih nadomestil plač ne prizna za delavko, saj iz predložene dokumentacije izhaja, da imenovana ni bila na začasnem čakanju na delo v celoti, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa ni navedeno prav ničesar o tej odločitvi, kar predstavlja bistveno pomanjkljivost izpodbijanega sklepa, ki onemogoča preizkus njegove zakonitosti.
ZZDej-K člen 41, 41/4. URS člen 2, 33, 74, 155, 49.
koncesije - podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - sprememba pogodbe - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - odločitev ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. Skladno s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o ustavnem sodišču so odločbe Ustavnega sodišča obvezne.