brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - samostojna storitev odvetnika
Nagrada za pregled listin, kratke dopise in posvet s stranko je navedena v tar. št. 39 OT, iz katere izhaja, da lahko odvetnik zaračuna navedene storitve v primeru, da storitve iz te tar. št. niso zajete v drugih tar. št., ker gre za samostojno storitev. Pojem „samostojnosti“ lahko pomeni le, da take storitve po vsebini niso vezane na opravljanje kakšne od storitev, ki so ovrednotene v drugih tarifnih številkah oziroma niso odvisne od dogajanja v teh zadevah. Posvet s stranko, pregled spisov ter pošiljanje elektronskih sporočil, ki jih odvetnik sestavi v konkretni zadevi, v kateri zastopa svojo stranko, tako očitno niso samostojne storitve, saj so tako po vsebini, kot po potrebi za njihovo sestavo, neločljivo vezani na to zadevo.
inšpekcijski postopek - izvršba po drugih osebah - stroški izvršbe - pravica do izjave
Niti iz izpodbijanega sklepa niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, da bi organ pred izdajo izpodbijanega sklepa tožniku omogočil izjavo v zvezi s stroški, ki jih je priglasila družba A., d. o. o., ki je opravila prisilno izvršbo inšpekcijske odločbe v tej zadevi. Zato sodišče ne more preizkusiti tožbenega ugovora kršitve pravice do izjave, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
koncesije - trajanje koncesije - ustavna presoja - retroaktivnost - sprememba časa trajanja koncesije - zobozdravstvena dejavnost
Tožeči stranki je bilo z izpodbijano odločbo spremenjeno obdobje trajanja koncesije za področje zobozdravstvene dejavnosti odraslih na način, da je namesto za nedoločen čas podeljena za določen čas. Sporno je pravno vprašanje, ali lahko tožena stranka svojo odločitev opre na četrti odstavek 41. člena ZZDej-K, ki je po mnenju tožeče stranke v nasprotju z več določbami Ustave. Ustavno sodišče je odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. Izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati napačne uporabe materialnega prava.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa
V primeru, ko komisija odloča o vlogi za pristop k strokovnemu izpitu gre nedvomno za upravno odločanje.
Med strankama ni sporno, da je tožnik toženi stranki dne 5. 9. 2018 poslal vlogo naslovljeno “Prijava na strokovni izpit“. Prav tako ni sporno, da dne 14. 1. 2019 vlogo dopolnil in da je dne 9. 12. 2019 poslal pritožbo zaradi molka organa oziroma pritožbo zaradi fikcije zavrnitve njegove vloge in dne 19. 2. 2019 poziv organu druge stopnje za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh. Zato je zahteva tožnika, da mora tožena stranka o njegovi vlogi odločiti, v skladu z določbo 28. člena ZUS–1, utemeljena.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - oporni zid - obnova postopka - obseg odločanja v obnovljenem postopku
Obseg, v katerem se bo obnovil prejšnji postopek, se določi v vsakem konkretnem primeru posebej in je odvisen od okoliščin, ki so razlog za obnovo postopka, ter od faze postopka, na katero se obnovitveni razlog nanaša. V konkretnem primeru je bila obnova inšpekcijskega postopka skladno s sklepom dovoljena (zgolj) v obsegu, „da se glede na nova dejstva in nove dokaze ugotovi pravilno dejansko stanje glede določitve zemljišča na katerih je zgrajen nelegalni oporni zid“. Upravni organ je v obnovljenem postopku vezan na navedeni sklep, odločanje v obnovljenem postopku preko meja sklepa pa bi bilo nezakonito
pogodba o koncesiji - podelitev koncesij - sprememba pogodbe - napačna uporaba materialnega prava
V obrazložitvi odločbe je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je ZZDej-K začel veljati 17. 12. 2017, nakar je napačno v obrazložitvi navedel, da se petnajstletni rok izteče 16. 12. 2033, saj je od 17. 12. 2017 do 16. 12. 2033 šestnajst let in ne petnajst. ZZDej-K namreč v četrtem odstavku 41. člena določa, da se koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti, ki so bile pred uveljavitvijo tega zakona podeljene za nedoločen čas, spremenijo v koncesije za določen čas, in sicer za obdobje 15 let, šteto od uveljavitve tega zakona. Ker je zakon začel veljati 17. 12. 2017, se petnajstletni rok ne izteče 16. 12. 2033, ampak že eno leto prej. V izreku odločbe pa je napačno navedeno, da se tožeči stranki podeli koncesija v trajanju od 17. 12. 2018 do 16. 12. 2033, saj se skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZZDej-K koncesije podelijo za obdobje 15 let, šteto od uveljavitve tega zakona (torej od 17. 12. 2017) in ne od 17. 12. 2018. Gre torej za napačno navedbo datumov tako v izreku kot v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Te kršitve pa ni odpravil niti drugostopenjski organ v pritožbenem postopku. Po presoji sodišča je bil tako očitno kršen materialni zakon in je sodišče iz tega razloga izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter vrnilo zadevo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.
lekarniška dejavnost - podružnica - nepopolna vloga
S strani toženke zahtevano dokazilo, tj. dokazilo o pravici razpolanja s prostori, ne predstavlja nobene izmed (sicer primeroma) navedenih sestavin vloge po 66. členu ZUP in ni določeno kot obvezna sestavina vloge za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne v ZLD-1. V kolikor toženka meni, da bi morala tožnica v postopku pred njo izkazati tudi dejansko razpolaganje s prostori, v katerih bi želela odpreti podružnico lekarne, neizkazovanje izpolnjevanja takšne zahteve tako ne more predstavljati razloga za zavrženje tožničine vloge, pač pa kvečjemu za njeno zavrnitev.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država
Iz tožnikovih izjav v upravnem postopku izhaja, da je to zapustil zaradi težav z osebami, od katerih si je izposodil denar. Ker ga ni vrnil, so mu te osebe pričele groziti. Glede na navedeno sodišče pritrjuje toženi stranki, da iz tožnikovih zatrjevanj ne izhaja obstoj utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
Tožena stranka dejanskega stanja, ob upoštevanju drugega nosilnega stališča, da je Kosovo skladno Odlokom Vlade o določitvi seznama varnih držav razglašen za varno izvorno državo (tretji odstavek 61. člena ZMZ-1), tudi ni bila dolžna ugotavljati s pridobivanjem dodatnih poročil o izvorni državi, saj je mogoče sklepati, da v tej državi na splošno in redno ni nikakršnega preganjanja, kakor je opredeljeno v 26. členu ZMZ-1, mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in ogroženosti zaradi vsesplošnega nasilja v razmerah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada (prvi odstavek 61. člena ZMZ-1)
podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - sprememba pogodbe
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo.
Sodišče v tem upravnem sporu ugotavlja, da je Ustavno sodišče pri svoji presoji upoštevalo tudi vidik nove ureditve koncesij z vidika 74. člena Ustave, zato sodišče ni vložilo ponovne zahteve za oceno ustavnosti četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K.
ZZavar-1 člen 295, 295/1, 298, 570, 570/1, 570/1-7. ZUP člen 87, 87/3.
zavarovalni nadzor - dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - odvzem dovoljenja - pogojni odvzem dovoljenja - skrben pregled poslovanja - vročanje - fikcija vročitve
Zgolj prepis zakonske določbe prvega odstavka 298. člena ZZavar-1, da mora biti zahteva za pregled poslovanja zavarovalnici vročena najmanj osem dni pred začetkom pregleda poslovanja, ne pomeni, da je s tem pričetek pregleda poslovanja konkretiziran in določno naveden. Kolikor se od stranke zahteva konkretno ravnanje, kot je navedeno v določbah 296. člena do 300. člena ZZavar-1, katerega nespoštovanje ima hude posledice, ki so v odvzemu dovoljenja, je toženka tista, ki je dolžna tožnici oziroma subjektu nadzora tudi določno navesti datum in uro, kdaj naj bi se pregled poslovanja tožnice pričel. Zgolj (abstraktno) določljiv dan pregleda poslovanja „s pričetkom osmega dne od vročitve te zahteve ob 9.30 uri“, po presoji sodišča ne zadošča, saj morata biti termin jasno določen, torej mora biti določena fiksen datum in fiksna ura. Toženka pa je tudi tista, ki mora poskrbeti, da bo pred tem subjektu nadzora pravočasno, torej v roku najmanj osem dni pred tem datumom, ki ga mora določno navesti, vročena zahteva za pregled poslovanja.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost
Tožnik je predhodno vložil prošnjo v Sloveniji in na Nizozemskem, vendar je obe državi zapustil, preden je bil postopek končan, zato je pravilna tudi ocena toženke v zvezi z obstojem nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, še preden bi bilo mogoče ugotoviti določena dejstva, s katerimi je utemeljeval svojo prošnjo.
tujec - nastanitev v centru za tujce - kršitev pravic - strožji policijski nadzor - pomanjkljiva obrazložitev - izrek odločbe - bistvena kršitev določb postopka
V primeru odreditve ukrepa odstranitve tujca iz skupnih bivalnih in drugih prostorov ter ločene nastanitve v posebej varovani sobi, kot je bil tožniku izrečen z izpodbijano odločbo, mora toženka v obrazložitvi pisne odločbe utemeljiti, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 76.c člena ZTuj-2, ter pri izbiri ukrepa upoštevati tudi tretji odstavek 76.c člena ZTuj-2 in vse to v odločbi tudi konkretno obrazložiti.
ZTuj-2 člen 76c, 76c/2, 76c/2-1, 76c/3, 77. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
tujec - nastanitev v centru za tujce - hišni red - kršitev pravil - strožji policijski nadzor - izpodbijana odločba - pomanjkljiva obrazložitev - pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijana odločba v obrazložitvi navaja le zakonsko podlago za izrek ukrepa bivanja pod strožjim policijskim nadzorom, ne pa tudi razlogov, ki so narekovali tako odločitev, zato izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2/1. ZGD-1 člen 55.
Upoštevaje dejstvo, da je imel tožnik (skupaj s povezanim podjetjem) v letu 2019 nesporno zaposlenih 429 oseb in ob upoštevanju navedene pravne podlage, je tudi po presoji sodišča pravilna odločitev toženke o zavrnitvi tožnikovih predmetnih vlog, saj ni izpolnjeval vseh pogojev Javnega razpisa. Ni namreč imel statusa mikro, malega ali srednje velikega podjetja, kot ga opredeljuje Javni razpis, saj je njegovo število zaposlenih v letu 2019 presegalo število 250 oseb.
55. člen ZGD-1 izrecno določa, da se razvrščanje družb na mikro, majhne, srednje in velike opravi (zgolj) za potrebe tega zakona, natančneje zaradi uporabe pravil poglavja o poslovnih knjigah in letnem poročilu.
ZZDej-K člen 41, 41/4, 41/6. ZLD-1 člen 8, 8/2, 39, 39/4.
koncesije - zdravstvena dejavnost - trajanje koncesije - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - sprememba časa trajanja koncesije - ustavna presoja - retroaktivnost zakona
Ustavno sodišče Republike Slovenije je že večkrat zavzelo stališče, da ima zavezujoče učinke tudi razlaga ustavne določbe in da njegova ustavnosodna razlaga ne zavezuje le zakonodajalca, temveč tudi sodišča.V predmetni zadevi je bilo sodišče tako dolžno upoštevati razlago, zavzeto v zadevi številka U-I-193/19-14, saj prepričljivih ustavnopravnih argumentov zoper to stališče ni našlo.
ZMZ-1 člen 84, 84/1-5. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
V predmetni zadevi sta relevantna predvsem kriterija begosumnosti iz druge in tretje alineje 84.a člena ZMZ-1 ter v zelo majhni meri kriterij iz pete alineje tega določila. Sodišče je ugotovilo, da tožena stranka ni prišla do zaključka, da je tožnik begosumen, že ob ugotovitvi, da so izkazani kriteriji iz druge in tretje alineje, ampak je temu sledila posamična presoja vseh okoliščin skupaj s tem, ko je dovolj tehtno upoštevala vsa prosilčeva ravnanja, ko je upoštevala tožnikovo zatrjevanje, da bo zdaj počakal na konec postopka po Uredbi EU št. 604/2013, ter dejstvo in njegov poudarek, da je sam prišel v Azilni dom, a tem okoliščinam ni dala odločilne teže zaradi dovolj izkazanega splošnega vzorca ravnanja tožnika, ko je prehajal države, kot so Italija, Francija, Nizozemska Švica in Slovenija, in s čimer se sodišče lahko strinja. To namreč brez dvoma pretehta tožnikova zagotovila, da tokrat ne bo pobegnil.
Glede na ugotovljeno stopnjo begosumnosti tudi sodišče smatra, da tožena stranka ni ravnala v nasprotju z načelom sorazmernosti, ki vključuje element nujnosti, kajti učinkovitost morebitnega ukrep pridržanja na območje Azilnega doma v konkretnem primeru ne bi bila uresničljiva.
brezplačna pravna pomoč - določitev odvetnika - pravica do izbire odvetnika - prosta izbira odvetnika - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča
Prosilec ima možnost izbrati osebo, ki mu bo v primeru ugodne prošnje nudila pravno pomoč. Le če tega svojega upravičenja ne izkoristi - ne pa tudi v drugih primerih - organ po uradni dolžnosti na predvideni način določi izvajalca BPP. Pristojni organ tako nima pooblastila za določitev odvetnika v primeru, če se ne strinja s prosilčevo izbiro oziroma nima pooblastila za zavrnitev izbranega odvetnika, saj zakon niti ne določa kriterijev, ki omejujejo prosilčevo upravičenje. ZBPP torej pri izbiri in določanju izvajalcev BPP omejuje organ, ne pa tudi prosilca.
mednarodna zaščita - stroški zastopanja stranke - svetovalec za begunce - pravica do nagrade za opravljeno delo - vrednost točke
Iz dikcije, da se plača odvetniku storitev po tarifi „pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila“ nedvomno izhaja, da je potrebno upoštevati vrednost točke v času plačila, torej v konkretnem primeru vrednost točke v času izdaje izpodbijanega sklepa. Ker pa med strankama ni sporno, da je bil izpodbijani sklep izdan po objavi spremembi vrednosti točke, bi morala tožena stranka upoštevati vrednost točk v višini 0,60 EUR in ne 0,459 EUR.
tujec - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost
Tožnica navaja, da je julija 1991 v službi dobila dopust in z otrokoma odšla v Zrenjanin k svojim staršem, vendar se je v RS nameravala vrniti. Zato po njenem mnenju ni dopustno šteti, da je v smislu določb ZUSDDD že takrat zapustila RS. Trdi, da je kot dolgotrajnejšo odsotnost mogoče šteti šele odsotnost po nezakonitem izbrisu 26. 2. 1992, ki ji je onemogočil vrnitev v RS. Ustavno sodišče je v odločbi Up-268/20-12 sprejelo stališče, da bi morali izbrisanim osebam priznati enak položaj kot tujcem, ki so pridobili pravico do stalnega prebivanja. Ti so smeli RS zapustiti in se vanjo v roku enega leta vrniti, ne da bi jim prenehalo dovoljenje za stalno prebivanje.
Koncedent izda odločbo, ko odloča o podaljšanju koncesije, vendar pa to še ne pomeni, da mu ni treba izdati odločbe tudi v primeru, ko zavrne predlog za podaljšanje koncesije, čeprav to ni v zakonu izrecno določeno. Tožeča stranka je namreč vložila predlog za podaljšanje koncesije na organ, ki je za to pristojen, to je na Občino Trebnje, le-ta pa bo morala po presoji sodišča o predlogu odločiti z upravno odločbo.
Z izdanim mnenjem se celoten postopek podaljšanja koncesije še ni zaključil. Občina Trebnje bi morala o predlogu za podaljšanje koncesije izdati ustrezen upravni akt, zoper katerega ima tožeča stranka možnost vložiti tožbo v rednem upravnem sporu. Iz navedenega razloga je tožba tudi preuranjena, saj je očitno, da tak akt ni bil izdan. Tudi če bi se izhajalo iz stališča, da je dopis Občine Trebnje tožeči stranki o prenehanju pogodbe tak akt, je tudi v tem primeru tožba preuranjena, saj je bila vložena pred datumom tega dopisa.