priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - delo v splošno korist
Ker določila ZSKZDČEU-1 izrecno prepovedujejo domačemu sodišču spreminjati način izvršitve kazenske sankcije izrečene s tujo sodbo, je sodišče prve stopnje predlog ob smiselni uporabi določila 3. odstavka 129.a člena ZKP zavrnilo.
ZPIZ-2 člen 20, 20/1, 20/1-2. ZZVZZ člen 17, 17/1, 17/1-5. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/2.
stroški izvedenca - odmera nagrade in stroškov izvedenca - izvedenina - materialni stroški - prispevki - osnova za obračun prispevkov
Utemeljena je pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo izvedenino v znesku 265,00 EUR, potem pa znesek (spet) povečalo za materialne stroške v višini 10,00 EUR. Tako namreč izhaja iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa. Pri tem tudi višje sodišče odločitve ni moglo preizkusiti, saj se vsota zneskov v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ne ujema (sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znaša 21,11 EUR, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni pa 1,26 EUR), odločitev v tem delu pa je tudi v nasprotju z obrazložitvijo iz 2. in 3. točke sklepa.
OZ člen 179, 182. ZBPP člen 46. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-6.
huda telesna poškodba - odškodnina za nepremoženjsko škodo - prenizka odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine - zmotna uporaba materialnega prava - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Pravni standard pravične denarne odškodnine upošteva sodišče tako, da upošteva okoliščine primera, zlasti stopnjo in trajanje telesnih bolečin, strahu oziroma duševnih bolečin, pomen prizadete dobrine, namen odškodnine (zadoščenje) in da odškodnina ne bi šla na roke težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00078648
KZ-1 člen 324, 324/4. ZKP člen 137.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - vožnja pod vplivom alkohola - domneva nedolžnosti - načelo sorazmernosti
Obdolženec v času preizkusne dobe, niti v roku enega leta po izteku preizkusne dobe tj. do 3. 2. 2024, ni storil nobenega hujšega prekrška, za katerega bi bil kaznovan s pravnomočno odločbo ali sodbo o prekršku. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da obdolženi v vmesnem času ni storil novih prekrškov, je tako popolnoma pravilna. To, da je sodišče pri odločanju o ugovoru upoštevalo le pravnomočne prekrškovne odločitve, je povsem pravilno. V nasprotju s pritožbenimi navedbami ugotovitev sodišča, da obdolženi v vmesnem času ni storil novih prekrškov, ne predstavlja zgolj domneve. O tem, da je obdolženi storil prekrške v vmesnem času, bi bilo mogoče govoriti le v primeru, če bi to izhajalo iz pravnomočne prekrškovne odločitve. Če pa kje še teče kakšen prekrškovni postopek, v skladu z domnevno nedolžnosti ni dovoljeno trditi, da je oseba prekršek storila.
Čeprav 137. člen ZKP ne določa izrecno, da je mogoč začasen odvzem vozniškega dovoljenja za čas trajanja kazenskega postopka uporabiti zgolj nemudoma po dogodku, to izhaja iz samega bistva tega ukrepa, kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, pa tudi iz načela sorazmernosti.
Res je, da policija storilcu v predmetnem postopku ni nemudoma odvzela vozniškega dovoljenja.
Glede na spisovno gradivo ni bilo ovire, da tožilstvo že po prejemu kazenske ovadbe v predlogu za opravo preiskovalnih dejanj ne bi predlagalo začasnega odvzema vozniškega dovoljenja.
Čeprav iz spisovnega gradiva izhaja, da naj bi obdolženi obravnavano kaznivo dejanje storil v času tik pred iztekom preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, se ni mogoče strinjati z oceno pritožnika, da obdolženec predstavlja konkretno nevarnost za varnost cestnega prometa.
izjava o odpovedi dediščini - nepreklicna izjava - ni pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - nujni delež - vračilo vrednosti darila v zapuščino
V skladu s 175. členom ZD se za stranke v smislu tega zakona štejejo dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Ker je izjava o odpovedi dediščini, s katero se šteje, da A. A. nikoli ni postal dedič po zapustnici, v skladu s prvim odstavkom 138. člena ZD nepreklicna, je slednji s tem v postopku izgubil položaj stranke in tudi nima pravnega interesa za pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot nedovoljeno v skladu s četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom ZD zavrglo.
ZD člen 134, 212, 212-1, 220. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2, 220.
prekinitev zapuščinskega postopka - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - smrt dediča med zapuščinskim postopkom - določitev kroga dedičev - krog dedičev - predhodno vprašanje - obseg zapuščine - skupno premoženje zapustnika in njegove pokojne žene - izločanje skupnega premoženja iz zapuščine - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju - položaj stranke v zapuščinskem postopku
V izpodbijanem sklepu je navedeno, da bodo v zapuščinskem postopku po zapustnikovi pokojni ženi lahko sporna tudi vprašanja, od katerih je odvisen krog dedičev in njihovi dedni deleži. Ti razlogi utemeljujejo smotrnost odločitve, da zapuščinsko sodišče tega predhodnega vprašanja ne bo reševalo sámo.
Dvomov v odgovor na predhodno vprašanje, kdo so dediči po pok. C. B., sicer ne sme biti, a po drugi strani tudi ni treba, da bi bili ti dediči ugotovljeni s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Sodišče prve stopnje bo zato moralo v luči varovanja ustavne pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja redno preverjati, ali so v postopku po pok. C. B. dediči že (nesporno) ugotovljeni - ne glede na to, da sklep o dedovanju še ni izdan, in ne glede na to, da ni znan obseg zapuščine. Takoj ko bo ugotovilo, da je predhodno vprašanje v matičnem postopku že rešeno (to je, da so dediči po pok. C. B. znani), bo moralo zapuščinski postopek po pok. B. B. nadaljevati.
Pritožnice tudi pravnomočen sklep o dedovanju po pok. C. B. ne bo vezal, saj nima položaja stranke v tistem postopku (220. člen ZD), in bo svoje zahtevke po potrebi lahko uveljavljala tudi v pravdi.
sodna taksa - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - pobotni ugovor in nasprotna tožba - ugovor procesnega pobotanja - nasprotna tožba zaradi pobota
Pobotanje lahko stranka v pravdnem postopku uveljavlja na dva načina: kot ugovor pobotanja v pravdi (319. člen ZPP) ali pa z nasprotno tožbo (183. člen ZPP). Gre za dve različni procesni možnosti oziroma instituta, s tem, da je v primeru ugovora pobotanja v pravdi izdana ena sama sodba, v primeru nasprotne tožbe pa sta izdani dve dajatveni sodbi - po tožbi ter po nasprotni tožbi.
ZPP člen 249, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1.
sklep o odmeri izvedenine - napačna odmera - nagrada za ogled - daljše trajanje - nejasna in nepopolna obrazložitev - nemožnost preizkusa sklepa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožba opozarja, da naj bi izvedenec preglede opravil 6. 9. 2023 in da je povsem neverjetno, da bi na ta dan skupaj opravil 16 ur in 40 minut pregledov. Sodišče je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo le, katere klinično psihološke preglede je izvedenec opravil, ni pa odmere podrobneje pojasnilo. Iz sklepa tako ni moč razbrati, ali so bili vsi navedeni klinično psihološki pregledi opravljeni na dan 6. 9. 2023, kar bi bilo (sicer) mogoče sklepati (tudi) iz izvedenskega mnenja. Ker tudi izvedenčev odgovor na pritožbo te dileme ne odpravlja, saj ne ponudi določnega odgovora, je onemogočen preizkus pravilnosti izpodbijanega sklepa.
umik predloga za izvršbo - preklic umika predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - smiselna uporaba določb ZPP
Umik je procesna izjava volje, učinkuje od trenutka, ko prispe na sodišče. Tako izjavo poda upnik osebno ali po svojem pooblaščencu. Ko prispe vloga na sodišče, načeloma tega umika naknadno ni mogoče več preklicati. Izjemo predstavlja 93. člena ZPP, po katerem lahko stranka spremeni ali prekliče izjavo pooblaščenca na naroku, na katerem je bila dana. To določbo je mogoče razumeti le tako, da v tem konkretnem primeru, ko naroka ni bilo, stranka izjavo o umiku, ki jo je podal pooblaščenec, lahko prekliče do tedaj, ko učinkuje, zagotovo take izjave ni mogoče preklicati po tem, ko je sodišče že izdalo sklep o ustavitvi postopka kot posledici izjave o umiku in ga vročilo strankam postopka.
KZ-1 člen 173, 173/1, 173/5, 176, 176/1, 176/2, 176/3. ZKP člen 8, 8/6, 148, 148/4, 148a, 148a/3, 219, 219a, 219a/2, 219a/3, 331, 331/5, 331/6, 371, 371/1-11. URS člen 62.
pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - preiskava elektronske naprave - pravica do uporabe lastnega jezika - hišna preiskava - zbiranje obvestil - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - mladoletni oškodovanec - neposredno zaslišanje - pravica do poštenega sojenja - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - enovito kaznivo dejanje - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - izključitev protipravnosti
ZKP v členih, ki urejajo hišno preiskavo (214. do 219. člen), ne določa, da bi morala policija osumljenca pred pričetkom hišne preiskave poučiti po četrtem odstavku 148. člena ZKP, prav tako iz podatkov spisa v konkretni zadevi ni razvidno, da bi policisti od obtoženca med potekom hišne preiskave zbirali kakršnakoli obvestila, temveč so pridobivali zgolj v odredbi za hišno preiskavo konkretno navedene za kazenski postopek pomembne predmete oziroma materialne dokaze.
Izvajanje dokazov zaradi dodatne razjasnitve okoliščin poteka hišne preiskave ali drugega preiskovalnega dejanja ni izključeno, niti ni v sodni praksi neobičajno. V pritožbi izpostavljena primerjava z "Mirando" (četrti odstavek 148. člena ZKP) ni ustrezna, saj je procesni položaj osumljenca na hišni preiskavi, ko policija na podlagi odredbe sodišča pridobiva za kazenski postopek pomembne materialne dokaze neodvisno od njegovih izjav, povsem drugačen kot pri zbiranju obvestil, ko se lahko osumljenec z izjavami o kaznivem dejanju tudi obremeni, sicer pa tudi v tem primeru morebitna izvedba dokaznega postopka ni izključena.
izvršilni stroški - stroški upnika - rok za odločitev sodišča - instrukcijski rok
Sicer drži, da sodišče prve stopnje o upnikovi zahtevi za povrnitev stroškov ni odločilo v roku osmih dni, kot je navedeno v devetem odstavku 38. člena ZIZ, vendar zaradi tega izpodbijana odločitev ni nepravilna. Ta rok je instrukcijski rok. Predstavlja napotilo sodišču, da naj v določenem roku opravi posamezno procesno dejanje. Nima nobenih prekluzivnih učinkov.
Nespoštovanje tega roka ne vodi do tega, da upnik ne bi bil upravičen do povrnitve teh stroškov oziroma da sodišče po poteku roka ne bi več smelo ali moglo odločiti o njegovi zahtevi za povrnitev stroškov.
pritožba - pravočasnost pritožbe - rok za pritožbo - domneva o datumu opravljene vročitve - začetek teka roka
Eden od predpogojev za vsebinsko obravnavano pritožbe ta, da je vložena pravočasno, v okviru pritožbenega roka. Pristojnemu sodišču mora biti izročena preden se ta rok izteče, pri tem pa velja, da če je poslana priporočeno po pošti, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.
ZST-1 člen 10, 10/3, 14, 14/2. ZPP člen 191, 191/1, 191/1-1.
oprostitev plačila sodnih taks - taksna oprostitev na podlagi zakona - dodelitev brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila sodne takse enega sospornika - taksna obveznost dveh ali več oseb - učinkovanje taksne oprostitve - materialno sosporništvo - taksni zavezanec - sklenitev več pogodb - več tožnikov - uveljavljanje več zahtevkov iz različnih pogodb - ničnost kreditne pogodbe
Sodišče prve stopnje je taksno obveznost tožnikov presojalo ločeno. Pravilno je ugotovilo, da se taksna oprostitev, ki velja za prvo tožnico, ne razteza tudi na drugega tožnika.
V danih okoliščinah tožnikov - kreditojemalcev iz dveh različnih kreditnih pogodb, ni mogoče šteti za materialna sospornika v smislu 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP.