Čeprav sodišče prve stopnje v obrazložitvi omenja tudi okoliščino, da je v času storitve prekrškov mladoletni A. A. bil zaupan v vzgojo in varstvo očetu B. B., je ob upoštevanju 11. točke obrazložitve izpodbijane sodbe in sodbe kot celote mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti, da zaključek, da storilki ni dokazan subjektivni element prekrška tj. odgovornost za storjeni prekršek, ne temelji na dejstvu, da je bil v času storitve prekrškov mladoletnik zaupan v vzgojo in varstvo svojemu očetu, temveč na tem, da je dokazano, da je bila storilka zadosti skrbna glede nadziranja mladoletnika pri zadevah, ki jih ureja ZMV-1 in da ji ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva.
Kljub zapisu, da naj bi sodišče ob ponovnem odločanju proučilo tudi obe zgoščenki, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tega vpogleda sodišče prve stopnje dejansko ni opravilo in pri odločanju ni upoštevalo podatkov, ki izhajajo iz samih datotek na zgoščenkah, temveč je ponovno upoštevalo le natisnjene izpise teh datotek, pri katerih pa je očitno prišlo do napake v tiskanju. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da obstaja tudi nasprotje med tistim, kar se navaja o vsebini dokazov in dejansko vsebino tega dokaza, kar pa ima za posledico, da so razlogi, s katerim je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, nerazumljivi.
nepopolna ali nerazumljiva tožba - poziv na dopolnitev tožbe - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge - podaljšanje sodnega roka - izkazanost opravičenih razlogov - zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka
Tožeča stranka si ni prizadevala za podaljšanje roka v ožjem smislu, pač pa je skušala iztek sodnega roka odložiti do odločitve o pravnem sredstvu, ki ga je vložila v drugem pravdnem postopku. Takšno vsebinsko in časovno odprto podaljševanje sodnega roka na podlagi drugega odstavka 110. člena ZPP ni dopustno.
Dejanska podlaga je sklop dejstev, ki predstavljajo določen dejanski kompleks (historični dogodek), s katerim se utemeljuje tožbeni zahtevek. Zato ne gre za novo tožbo, če se isti tožbeni predlog opira na zatrjevan sklop dejstev, čeprav se v kasnejših pripravljalnih vlogah nekatera dejstva dodajo oziroma dodatno pojasnijo. Glede na to je treba za odgovor na vprašanje, ali gre za novo dejansko in pravno podlago zahtevka, primerjati celoten sklop zatrjevanih dejstev (historični dogodek).
Višje sodišče ne more pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da bi se posamezne zatrjevane kršitve iz navedenega kompleksnega razmerja obravnavale kot ločeni in samostojni historični dogodki. Do oškodovanja, ki se očita tožencem, je privedlo več različnih protipravnih ravnanj, za katera tožnici zatrjujeta, da se niso odvila kot enkraten dogodek, ampak so izhajala iz enotnega naklepa tožencev, si sledila v določenem povezanem časovnem obdobju in bila med seboj povezana oziroma odvisna. Vsa zatrjevana protipravna ravnanja skupaj sestavljajo dejanski kompleks (historični dogodek), na podlagi katerega tožnici v obravnavani zadevi utemeljujeta odškodninsko odgovornost tožencev. Da je o zahtevku iz kompleksnega in trajajočega pravnega razmerja odločeno celovito nenazadnje narekuje tudi pravna varnost, saj bi sicer vedno obstajala negotovost, ali je o njem dokončno odločeno ali ne, in če ne, v kolikšnem delu oziroma glede katerih posamičnih ravnanj, ki so se v njegovem okviru zgodila.
ugovor tretjega - upnikovo nasprotovanje ugovoru tretjega - napotitev na pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe - odlog izvršbe na predlog tretjega - obstoj pravice, ki preprečuje izvršbo - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - trditveno breme - izročitev in izpraznitev nepremičnine
Predmetna izvršba se izvaja na podlagi izvršilnega naslova, to je sodbe, s katero je bilo dolžniku naložena izpraznitev stanovanja in izročitev upniku. Izvršilni naslov učinkuje zoper dožnika in zoper vse osebe, ki v stanovanju bivajo na podlagi kakršnegakkoli dogovora z dolžikom (brez soglasja upnika). V predmetni zadevi upnik izrecno zanika, da bi podal tako soglasje. Pritožniki pa v pritožbi celo navajajo, da v stanovanju bivajo na podlagi ustnega dogovora z dolžnikom. Zato izvršilni naslov učinkuje tudi zoper tretje.
sklep o preizkusu terjatev - dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - obravnava vloge glede na njeno vsebino
Sodišče prve stopnje vloge pritožnika ni presojalo (ker je očitno glede na poimenovanje ni štelo kot ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev), niti je ni poslalo upraviteljici. Čeprav na podlagi poimenovanja vloge dejansko ni mogoče sklepati, da gre za ugovor, pa ni bistveno, kako pritožnik svojo vlogo poimenuje, pač pa je bistvena njena vsebina.
Sodišče mora poleg tega, da storilcu oziroma obrambi posreduje dodatne dokaze ali navedbe oziroma ga seznani, da so ti v spisu in da s lahko seznani z njimi z vpogledom v spis, omogočiti primeren rok, v katerem se lahko o tem tudi izjavi in poda morda dodatne dokazne predloge, zlasti v primeru, ko storilec celo izrecno izjavi, da želi, da se ga obvešča o nadaljnjih procesnih dejanjih.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - predpostavke za izdajo začasne odredbe - dokazovanje nevarnosti - neznatna škoda - pravni standard neznatne škode - obremenjena nepremičnina - poseg v lastninsko pravico - posebne okoliščine - okoliščine konkretnega primera - trditveno in dokazno breme
V skladu z ustaljeno sodno prakso vsak poseg v tujo lastnino predpostavlja za lastnika škodo, saj omejuje upravičenje, da s stvarjo razpolaga. Kljub navedenemu bi lahko šlo za neznatno škodo, vendar le, če bi tožnica to utemeljila s posebnimi okoliščinami primera, česar pa ni storila. Zgolj okoliščina, na katero se sklicuje, in sicer, da je nepremičnina, ki je zaobsežena z začasno odredbo, že obremenjena, po mnenju višjega sodišča, ne zadostuje za zaključek, da je pravni standard neznatne škode izpolnjen. Sam obstoj hipoteke namreč ne zožuje toženkinih lastninskih upravičenj na nepremičninah v primeru razpolaganja s to nepremičnino. S prepovedjo obremenitve in odtujitve, kot jo zahteva tožnica, pa bi se toženki prepovedalo vsakršno razpolaganje z nepremičnino, kar je hud poseg v lastninsko pravico.
Neznatna škoda je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera. Zato mora tožnica, ki nosi trditveno in dokazno breme, z navedbo specifičnih okoliščin konkretnega primera verjetno izkazati, da je večina argumentov v prid njeni trditvi, da bo toženka z izdajo začasne odredbe utrpela zgolj neznatno škodo.
vpis otroka v osnovno šolo - pravica otroka do zagovornika - največja korist otroka - stiki mladoletnega otroka s starši - obseg in način izvajanja stikov - izvajanje starševske skrbi - mnenje otroka - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Po določilu 143. člena DZ, ki je usklajen z 12. členom KOP, sodišče pri odločitvi o izvajanju starševske skrbi upošteva otrokovo mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Gre za otrokovo pravico in ne dolžnost, saj so za skrb za njegove koristi odgovorni starši.
Pritožnik ne more uspeti s sklicevanjem na vložitev predloga za dopustitev revizije. Slednji namreč ne predstavlja razlog, ki bi preprečeval nadaljevanje predmetnega postopka.
sodna taksa za pritožbo - pritožba zoper sklep o nadaljevanju postopka - pritožba zoper sklep procesnega vodstva - odmera sodne takse za pritožbo - posebne takse - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste - napačno odmerjena taksa - delna oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo preostanka sodne takse - učinkovanje oprostitve plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - prepoved spremembe na slabše - prepoved odločanja v škodo pritožnika
V obravnavani zadevi je toženec pritožbo podal zoper procesni sklep, in sicer sklep o nadaljevanju postopka, ki ne predstavlja odločitve o samem zahtevku. Postopek o pritožbi zoper sklep o nadaljevanju postopka ni posebej taksiran, prav tako pa tudi ni določeno, da je takšna pritožba takse prosta. Posledično je treba uporabiti tar. št. 30010 ZST-1, ki določa takso za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
ZKP člen 8, 15, 201, 201/1, 201/1-1, 371, 371/1, 371/1-3.
pravica do uporabe svojega jezika v postopku - predhodni kazenski postopek - pravni pouk o pravici do uporabe svojega jezika - pravica do tolmača - odpoved pravici - uporaba slovenskega jezika v postopku - glavna obravnava v kazenskem postopku - uveljavljanje pravice - zaslišanje s pomočjo tolmača - postavitev sodnega tolmača - preložitev glavne obravnave - predlog državnega tožilca za odreditev pripora - odločanje o priporu - priporni razlog begosumnosti - okoliščine, ki kažejo na begosumnost - pravica tujca do uporabe svojega jezika - pravica spremljati potek postopka po tolmaču - uveljavljanje bistvenih kršitev v pritožbi - zloraba procesnih pravic
Kljub sklepu sodišča, da se glavna obravnava odloži, da bi se obtožencu na glavni obravnavi zagotovilo tolmačenje v bosanski jezik, ne zagovornik ne obtoženec, ki je izrecno želel tolmačenje na glavni obravnavi, v nadaljevanju glede postopanja s predlogom okrožne državne tožilke za odreditev pripora in izjave o tem predlogu, nista zahtevala prisotnosti sodnega tolmača ali dodatnega časa, da se na drug način zagotovi obtožencu pravica do uporabe lastnega jezika (npr. s prevodom in podajo izjave v njegovem lastnem jeziku bodisi na zapisnik ali pisno). Poleg tega je obtoženec, ki je ves čas predhodnega postopka s sodiščem komuniciral brez tolmača, na vprašanje predsednice senata tudi sam (ne le po zagovorniku) zavzel stališče do predloga tožilstva ravno glede okoliščine, ki jo izpostavlja zagovornik v pritožbi, pri čemer ni nasprotoval, da se o tem vprašanju na sodišču izjavlja brez pomoči sodnega tolmača. Uveljavljanje domnevne kršitve pravice do jezika šele v pritožbi se glede na opisane dejanske okoliščine konkretnega primera pokaže kot možna zloraba procesnih pravic, kar pa je skladno z določbo 15. člena ZKP sodišče dolžno onemogočati.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - določitev preživnine - zvišanje preživnine - materialne zmožnosti zavezanca
Po določbi 189. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Z izvršilnim naslovom določena preživnina pa se na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena (prvi odstavek 197. člena DZ). Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (190. člen DZ).
ustna posojilna pogodba - več posojilnih pogodb - izvršilni postopek - ugovor v izvršilnem postopku - neplačilo sodne takse - neskrbno ravnanje odvetnika - vrstni red poplačila dolgov - sklenitev sodne poravnave - obveznost dolžnika po sodni poravnavi - odškodninska odgovornost odvetnika - pogodbena odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - povrnitev škode - možnost uspeha pravnega sredstva - obstoj dolga - dokazovanje negativnih (neobstoječih) dejstev - dokazna ocena sodišča - zavrnitev tožbenega zahtevka
Znesek v višini 68.000 EUR je prejel na podlagi ustno sklenjene posojilne pogodbe. Prepričljiv je argument sodišča, da v nasprotnem primeru ne bi imel dovolj sredstev za plačilo vseh varščin in kupnin. Dokaz nasprotnega - da je sredstva imel - je na tožniku. Da bi si denar izposojal drugje, tožnik ni izkazal; v zvezi s tem niti ni želel odgovarjati. Zato so zmotne pritožbene navedbe, da mu sodišče nalaga dokazovanje obstoja negativnih dejstev.
ZPP člen 285, 285/1, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-8.
plačilo storitev - sklepčnost tožbe po višini - pravočasnost navedb - pravica do izjave - materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje se o takšnem predlogu tožnice, ki mu je toženka nasprotovala, (sploh) ni izreklo, pa čeprav bi se moralo. Enostavno je zaključilo, da je glede na obrazložen ugovor toženke, podan na prvem naroku za glavno obravnavo, tožba glede višine nesklepčna. S tem je brez dvoma kršilo pravico tožnice do izjave oziroma enakega obravnavanja pred sodiščem. Zaradi takšnega načina sojenja se sodišče druge stopnje tudi ni izreklo glede uporabe tretjega odstavka 286. člena ZPP, iz katerega med drugim izhaja, da lahko stranke tudi po prvem naroku navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
ZPP člen 435, 435/1, 435/2, 436, 436/2. SZ-1 člen 112a, 112a/1, 112a/2, 112a/3.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitveni nalog - obrazložen ugovor
Ugovor je obrazložen, kadar dolžnik (v predmetni zadevi toženka) navede pravno pomembna dejstva, ki lahko povzročijo zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in zanje predloži dokaze. Dolžnik torej mora zatrjevati pravno pomembna dejstva, na podlagi katerih bi bil lahko tožbeni zahtevek zavrnjen, če bi se izkazala za resnična. Trditve o takšnih dejstvih morajo biti konkretne in določne.
spor majhne vrednosti - dokazni postopek - načelo proste presoje dokazov - pravica do sodnega varstva - sodno varstvo pravic - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - sorazmernost
Dokazni postopek je namenjen preverjanju pravilnosti zatrjevanih dejstev, ne pa njihovemu ugotavljanju.
Sodišče je dokazovanje izvedlo upoštevajoč načelo proste presoje, pri čemer je ustrezno zagotovilo sorazmernost med sodnim varstvom pravic strank in načelom pospešitve in ekonomičnosti postopka. Tožencu zato tudi ni bila kršena ustavna pravica do sodnega varstva.
Sum storitve očitanega kaznivega dejanja je bil torej ob prihodu policista B. B., ki je obdolženčeve izjave zapisal, že osredotočen na obdolženca kot storilca kaznivega dejanja, torej gre za primer, ko bi moral biti obdolženec ob prihodu policistov na kraj, kjer bi naj bile grožnje izrečene, seznanjen z navedenim pravnim poukom po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Tako ni šlo za situacijo, ko policija osebo obravnava kot občana, ki lahko da kakšno koristno informacijo o kaznivem dejanju ali storilcu, temveč je bil obdolženec že obravnavan kot domnevni storilec kaznivega dejanja. Njegove izjave, ki jih je podal preden mu je bil dan pravni pouk o pravicah iz 148. člena ZKP, zato ne smejo biti sestavni del spisa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00076088
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 15, 442, 442/1.
kaznivo dejanje goljufije - obvezna navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Zakonska zahteva po obvezni navzočnosti na glavni obravnavi v obdolženčevem primeru ni absolutna, ampak je skladna z načelom sorazmernosti ter prilagojena zakonski zahtevi po učinkoviti izvedbi kazenskega postopka v 15. členu ZKP. Iz tega tudi izjema v prvem odstavku 442. člena ZKP, po kateri sodnik posameznik sme odločiti, da se v primerih, ko na glavno obravnavo ne pride pravilno vabljeni obdolženec, ta sme opraviti pod pogojem, da njegova navzočnost ni nujna in da je pred tem bil že zaslišan.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 451. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 12, 12/5, 12/6.
gospodarski spor majhne vrednosti - obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja - komunalni odpadki - epidemija - nedovoljene pritožbene novote - neizvedba dokazov
Kot del toženkine trditvene podlage ni bilo mogoče upoštevati njenih navedb v odgovoru na pritožbo upnika (tožeče stranke) zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi. Odgovor na pritožbo je bil vložen v ločenem pritožbenem postopku in je bil namenjen zgolj odgovoru na pritožbo upnika zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi in ne širjenju trditvene podlage iz ugovora zoper sklep o izvršbi.
Dejanska zasedenost turističnega objekta tožene stranke ni odločilna ne za višino okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda in ne za višino stroškov zbiranja in odlaganja komunalnih odpadkov, prav tako ni pravne podlage za oprostitev plačila vtoževanih računov zaradi epidemije koronavirusa.