• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 15
  • >
  • >>
  • 121.
    VSC Sklep I Ip 143/2024
    13.6.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSC00078632
    ZST-1 člen 5, 5/1, 13, 13/1, 14a, 14a/3. ZIZ člen 29b.
    plačilo sodne takse - prepozen predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - začetek teka roka za plačilo sodne takse

    Prepozno vložen predlog za oprostitev plačila sodne takse ne vpliva na tek roka za plačilo sodne takse.

  • 122.
    VSM Sklep I Cp 838/2023
    13.6.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00085823
    ZOdv člen 2, 2/2, 4, 30, 30/1, 30/1-9, 71, 71.a. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno člen 3, 3/1, 3/1-6. ZPP člen 11, 13, 87, 87/3, 98, 98/5, 343, 343/1, 343/3, 343/4, 346, 346/1, 346/4.
    zastopanje pred sodišči - pooblaščenec - izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - plačilo za delo - delo na črno - zakotno pisaštvo - podpis pritožnika
    Sodišča prve stopnje morajo med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje (peti odst. 98. člena ZPP). Potrebno pa je upoštevati tudi posebne določbe Zakona o odvetništvu (2. in 71.a člen) in drugih zakonov (Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno), splošno prepoved zlorabe procesnih pravic (11. člen ZPP), vezanost na predhodne odločbe tudi drugih organov (13. člen ZPP) ter odločbe Ustavnega sodišča. V skladu z drugim odst. 2. člena ZOdv, lahko pred sodišči stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače. Zastopanje pred sodišči je opredeljeno kot gospodarska dejavnost, ki se lahko opravlja samo v statusnopravnih oblikah, ki jih dopušča ZOdv, zato se lahko proti plačilu opravlja le v okviru tako določenega poklica (4. člen). Osebe, ki torej nastopajo pred sodišči kot pooblaščenci in to odplačno, morajo torej izkazati tudi njihovo statusnopravno obliko, v kateri to dejavnost opravljajo. Če tega pogoja ne izpolnjujejo, opravljajo to dejavnost nedovoljeno (delo na črno), kar se označuje tudi z izrazom "zakotno pisaštvo".
  • 123.
    VSL Sklep II Cp 1013/2024
    13.6.2024
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00077532
    ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 53.
    postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve - zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične klinike pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - milejši ukrep
    V primeru, da ni podanih drugih konkretnih okoliščin po 1. alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr in sodišče hudo ogrožanje lastnega zdravja veže le na dejstvo odklanjanja zdravljenja, lahko sklep sodišča o prisilnem zdravljenju nadomesti svobodno voljo osebe glede zdravljenja le takrat, kadar ta takšne svobodne volje zaradi narave ali intenzitete duševne motnje v času odločanja sodišča ni sposobna oblikovati, prisilno zdravljenje pa bi njeno zdravstveno stanje izboljšalo.
  • 124.
    VSL Sodba II Cp 2036/2023
    13.6.2024
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00087135
    OZ člen 168, 168/2, 179.
    varstvo pri delu - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - višina denarne odškodnine - pravična denarna odškodnina - odmera pravične denarne odškodnine - izvedensko mnenje - poškodba stopala - dolgotrajno zdravljenje poškodb - več let trajajoče zdravljenje - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - izguba na zaslužku - valorizacija - zapadlost odškodnine - ustalitev zdravstvenega stanja - začetek teka zamudnih obresti
    Specifičnost obravnavanega primera je v tem, da se je razmeroma lahka poškodba iz neznanih vzrokov katastrofalno zakomplicirala, v posledici česar ima tožnica že več kot sedem let na nogi odprto rano, ki se še vedno ni zacelila in za katero niti Komisija za fakultetna izvedenska mnenja ni mogla jasno napovedati, kdaj se bo zacelila in kakšni ukrepi oziroma postopki bodo morda še potrebni za dokončanje zdravljenja.

    Odškodnina za nepremoženjsko škodo se ne odmerja glede na poškodovani organ oziroma diagnozo, temveč glede na obseg in intenzivnost telesnega in duševnega trpljenja.

    Odškodnina se odmerja po cenah na dan izdaje sodne odločbe (drugi odstavek 168. člena OZ), zato je treba znesek, ki je bil na račun odškodnine plačan pred pravdo ali tekom pravde, ustrezno valorizirati, s čimer se ohranja realna vrednost že plačanega zneska. Gre za pravilno uporabo materialnega prava, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.

    Se v sodni praksi kot trenutek zapadlosti upošteva konec zdravljenja, vendar je drugi pomembni mejnik zapadlosti trenutek, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje (približno) ustali.
  • 125.
    VSC Sklep I Ip 164/2024
    13.6.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00076655
    ZIZ člen 15, 58, 58/4. OZ člen 356/356/1, 356/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-2, 365-3.
    izvršba na podlagi izvršilnega naslova - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neskladje med izrekom in obrazložitvijo
    Upnik utemeljeno graja, da je bilo v izreku izpodbijanega sklepa dolžnikovemu ugovoru, s katerim je dolžnik podal ugovor zastaranja terjatve, ugodeno v celoti, medtem ko je sodišče prve stopnje v obrazložitvi zaključilo, da do zastaranja terjatve (glavnice in v delu glede zakonskih zamudnih obresti) ni prišlo. V tem delu je torej podano nasprotje med izrekom izpodbijanega sklepa in njegovo obrazložitvijo. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ.
  • 126.
    VSL Sodba VII Kp 6560/2015
    13.6.2024
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00076088
    KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 15, 442, 442/1.
    kaznivo dejanje goljufije - obvezna navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
    Zakonska zahteva po obvezni navzočnosti na glavni obravnavi v obdolženčevem primeru ni absolutna, ampak je skladna z načelom sorazmernosti ter prilagojena zakonski zahtevi po učinkoviti izvedbi kazenskega postopka v 15. členu ZKP. Iz tega tudi izjema v prvem odstavku 442. člena ZKP, po kateri sodnik posameznik sme odločiti, da se v primerih, ko na glavno obravnavo ne pride pravilno vabljeni obdolženec, ta sme opraviti pod pogojem, da njegova navzočnost ni nujna in da je pred tem bil že zaslišan.
  • 127.
    VSC Sklep I Cp 129/2024
    13.6.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSC00078810
    ZPP člen 435, 435/1, 435/2, 436, 436/2. SZ-1 člen 112a, 112a/1, 112a/2, 112a/3.
    odpoved najemne pogodbe - izpraznitveni nalog - obrazložen ugovor

    Ugovor je obrazložen, kadar dolžnik (v predmetni zadevi toženka) navede pravno pomembna dejstva, ki lahko povzročijo zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in zanje predloži dokaze. Dolžnik torej mora zatrjevati pravno pomembna dejstva, na podlagi katerih bi bil lahko tožbeni zahtevek zavrnjen, če bi se izkazala za resnična. Trditve o takšnih dejstvih morajo biti konkretne in določne.

  • 128.
    VSL Sodba in sklep II Cpg 232/2024
    13.6.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
    VSL00076116
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 451. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 12, 12/5, 12/6.
    gospodarski spor majhne vrednosti - obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja - komunalni odpadki - epidemija - nedovoljene pritožbene novote - neizvedba dokazov
    Kot del toženkine trditvene podlage ni bilo mogoče upoštevati njenih navedb v odgovoru na pritožbo upnika (tožeče stranke) zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi. Odgovor na pritožbo je bil vložen v ločenem pritožbenem postopku in je bil namenjen zgolj odgovoru na pritožbo upnika zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi in ne širjenju trditvene podlage iz ugovora zoper sklep o izvršbi.

    Dejanska zasedenost turističnega objekta tožene stranke ni odločilna ne za višino okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda in ne za višino stroškov zbiranja in odlaganja komunalnih odpadkov, prav tako ni pravne podlage za oprostitev plačila vtoževanih računov zaradi epidemije koronavirusa.
  • 129.
    VSK Sklep Cpg 64/2024
    13.6.2024
    PRAVO DRUŽB
    VSK00076243
    ZGD-1 člen 256, 276, 276/1. ZLS člen 51c. ZPP člen 125.
    imenovanje članov nadzornega sveta - svobodna gospodarska pobuda - sklep o imenovanju članov sveta - načelo kontradiktornosti

    Imenovanje organov vodenja družbe je stvar družbenikov v okviru njihove pravice do svobodne gospodarske pobude. Sodna intervencija pri imenovanju članov nadzornega sveta je zato le izjema in pride v poštev samo takrat, kadar je sicer ogroženo delovanje družbe. Presoja o tem, katere okoliščine utemeljujejo, da gre za nujen primer, mora biti restriktivna.

  • 130.
    VSL Sodba II Kp 8272/2021
    13.6.2024
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL00086610
    KZ-1 člen 49, 4971, 186, 186/1. ZKP člen 148, 148/4, 220, 220/2. ZP-1 člen 55, 55/2, 55/2-1. ZNPPol člen 51, 52, 52/1, 52/2.
    neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - ugotavljanje nezakonitosti dokaza - izročitev predmetov - prepovedana droga - zaseg predmeta - pravni pouk - privilegij zoper samoobtožbo - neposredna zaznava policistov - odmera kazni
    Glede na navedene okoliščine, ko se obtoženi ni podredil ukazu policista, da izroči sporni predmet, ki ga je policist C. C. zaznal še pred ukazom na izročitev, ko je obtoženi pred tem sam odvrgel en zavitek na travo, ko se je pri poskusu bega celo prerival s policistom, je policist C. C. imel vsa pooblastila, da izvede pregled obtoženega po določbah 52. člena ZNPPol, pri čemer je bil obtoženi predhodno tudi opozorjen, da se bo zoper njega opravil pregled (drugi odstavek 52. člena ZNPPol). Ob navedenem se zaključek sodišča prve stopnje o zakonitem zasegu prepovedane droge heroina in kokaina izkaže kot pravilen in ni podana kršitev privilegija zoper samoobtožbo ter teh dokazov (zasežene droge) ni treba izločiti, kot to zmotno zatrjuje pritožnik.
  • 131.
    VDSS Sodba Psp 95/2024
    12.6.2024
    INVALIDI
    VDS00077856
    ZPP člen 353.
    invalidnina za telesno okvaro - bolezen - nesreča pri delu
    Sodišče je v 8. točki obrazložitve, upoštevajoč trditveno podlago tožnika, ugotovilo, da je že priznana 70 % telesna okvara posledica bolezni in ne poškodbe pri delu, glede na pravnomočnost odločbe z dne 19. 5. 2022 in ob dejstvu, da tožnik ne zatrjuje, da je pri njem prišlo do novih telesnih okvar oziroma do poslabšanja že priznanih telesnih okvar. Pravilen je dokazni zaključek, da tožnik ni upravičen do višjega zneska invalidnine za priznano 70 % telesno okvaro.
  • 132.
    VSM Sklep III Cp 459/2024
    12.6.2024
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM00077410
    DZ člen 156. ZNP-1 člen 102, 103.
    varovanje pravic in koristi - omejitev stikov - dolgoročna korist - kratkoročna korist - korist otoka - stiki z obema staršema - otrokovo duševno ravnovesje - ukrep trajnejše narave - denarna kazen - zavračanje stikov
    V tokratnem postopku se predlagatelj zavzema za izrek novega ukrepa trajnešega značaja, saj se pred tem izdani sklep z dne 18. 7. 2022 zaradi ravnanj nasprotne udeleženke ni začel realizirati.

    Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku ustrezno upoštevalo, da gre za otroka, ki je že dopolnil 16 let starosti, ki vsakršne stike z očetom zavrača in dejstvo, da je odpor do njihovega izvajanja globoko zakoreninjen. Sodišče je pravilno upoštevalo največjo otrokovo korist, ki se kaže ne le do njegovega dopolnjenega 18 leta starosti, ampak tudi koristi, ki se bodo pokazale v odrasli dobi (kratkoročna korist, dolgoročna korist). V psihološki stroki ter sodni praksi pa je že dolgo uveljavljeno stališče, da so otroku v največjo korist uravnoteženi stiki z obema staršema, saj se s tem zagotovi otrokov zdrav razvoj v normalno odraslo osebnost.

    Sodišče pri izbiri ukrepa in varstvu koristi otroka upošteva načelo najmilejšega ukrepa, s katerim čim manj omeji starševsko skrb (156. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Pogoj za izrek ukrepa je varovanje koristi otroka.

    Zato je sodišče prve stopnje pravilno izvajanje strokovne pomoči natančneje določilo, saj do sedaj dogovarjanje med obema staršema, glede določanja terminov individualne in skupinske strokovne pomoči, ni bilo možno.
  • 133.
    VDSS Sodba Pdp 120/2024
    12.6.2024
    DELOVNO PRAVO
    VDS00078097
    ZPP člen 258, 258/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 36, 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-4.
    izredna odpoved - obvestilna dolžnost - opredelitev kršitev - neupravičena odsotnost z dela 5 delovnih dni
    Bistvo razloga iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je neobveščanje delodajalca o vzroku za petdnevno ali daljšo odsotnost. Delavec je namreč dolžan delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti (36. člen ZDR-1).
  • 134.
    VSL Sklep II Cp 1000/2024
    12.6.2024
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00076013
    ZDZdr člen 39, 39/1.
    prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - depresija
    Sodišče je v prepričljivi dokazni oceni nanizalo razloge za pridržanje. Udeleženec z načinom prehranjevanja ogroža svoje življenje in hudo ogroža svoje zdravje. Odločitev za takšno prehranjevanje pa ni plod tehtnega razmisleka, marveč bolezenskega stanja ob okrnjeni sposobnosti presoje in ocene tveganj ter odsotnosti uvida v težave.
  • 135.
    VDSS Sklep Pdp 244/2024
    12.6.2024
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00076197
    ZUP člen 2, 4, 87, 96, 96/3, 96a/2. ZPP člen 8, 142, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1, 362, 362/2. ZZ člen 38, 38/3. ZPPreb-1 člen 2, 2-3, 2-6. ZDD-1 člen 26.
    direktor javnega zavoda - postopek razrešitve direktorja zavoda - vročanje - dejanski naslov bivanja
    Skladno z ustaljeno sodno prakso, se v postopkih izbire in imenovanja ter razrešitve direktorjev javnih zavodov (tudi v. d. direktorjev) smiselno uporablja ZUP. Slednji v drugem odstavku 96.a člena določa, da v kolikor se ugotovi, da oseba ne prebiva na naslovu za vročanje, ker se je odselila oziroma je na naslovu neznana, odredi organ, da se vročitev opravi tako, da se na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom, ki vsebuje podatke iz tretjega odstavka 96. člena ZUP. Vročitev velja za opravljeno po preteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa in enotnem državnem portalu e-uprava.

    Tožena stranka v pritožbi pravilno izpostavlja napačnost stališča sodišča prve stopnje, da za uporabo 96.a člena ZUP niso izpolnjeni pogoji, ker naj bi bilo vročanje z javnim naznanilom mogoče le v primerih, ko je stranka že seznanjena s tekom postopka ali je med postopkom spremenila naslov, pa o tem ni obvestila organa. Člen 96.a ZUP namreč posebej ureja situacijo, ko oseba še ni sodelovala v postopku in ji je treba vročiti pisanje, ima naslov za vročanje, pa se ugotovi, da tam dejansko ne prebiva. Sklicevanje prvostopnega sodišča v zvezi s sprejetim materialnopravnim stališčem na zadevi VSRS IV Ips 19/2019 in VSRS IV Ips 55/2017 ni utemeljeno, ker obe obravnavata povsem drugačno dejansko situacijo.

    Zakonodaja ne prepoveduje vročanja pisanj v času dopusta delavca. Iz določb ZUP pa tudi ne izhaja, da bi morala biti osebna vročitev opravljena izključno preko pošte, temveč jo lahko v skladu s tretjim odstavkom 83. člena ZUP opravi tudi organ po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot svojo dejavnost. V skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZDD-1 pa so tudi detektivi pristojni za opravljanje dejavnosti vročanja.
  • 136.
    VDSS Sklep Pdp 148/2024
    12.6.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00078326
    Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 12/1, 13, 13/1, 13/2. ZPP člen 153, 153/1, 154, 154/1, 242, 242/1, 242/3.
    stroški postopka - nadomestilo plače - priča - prihod na narok
    Sodišče prve stopnje je na naroku 18. 10. 2023 zaslišalo pričo B. B. Priča je zaposlena pri toženki, ki je podala zahtevek za povračilo izplačanega nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi prihoda na narok. Ker je toženka izkazala, da je priči B. B. za čas odsotnosti z dela izplačala nadomestilo plače, ji je sodišče prve stopnje te stroške utemeljeno priznalo in glede na uspeh strank v postopku njihovo plačilo pravilno naložilo tožniku (prvi odstavek 154. člena ZPP).
  • 137.
    VSC Sodba Cp 156/2024
    12.6.2024
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00078700
    OZ člen 10, 131, 171, 185.
    krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - konkretiziranost navedb - obseg škode

    Pritožba izraža strinjanje s sicer pravilnim zaključkom sodišča, da namestitev predpražnika zaradi fiksacije vrat sama po sebi ne predstavlja protipravnega ravnanja zavarovanke. Prezre pa, da je dejstvena podlaga prvostopnega sodišča za zaključek o protipravnosti ravnanja toženkinega zavarovanca v namestitvi predpražnika z v tem postopku ugotovljenimi lastnostmi (obrabljenost, neobstoj protizdrsne zaščite), kar predstavlja opustitev dolžne skrbnosti zavarovanca, ki ni zagotovil, da bi bil vstop na predpražnik varen in ne bi drsel.

  • 138.
    VSK Sklep IV Cp 284/2024
    12.6.2024
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK00077586
    DZ člen 161, 162, 162/1.
    začasna odredba - stiki - kraj prevzema in oddajanja otroka
    Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaznalo, da visoka konfliktnost med staršema negativno vpliva na izvajanje že tako minimalno določenih stikov. Otroka te stike, ki so brez dvoma v njuno korist, zavračata in imata do matere odklonilen odnos. Starša drug na drugega prelagata odgovornost za neizvajanje stikov. Z načinom predaje in prevzema otrok, kot je določen v izpodbijanem sklepu, ju je zato usmerilo k ravnanju, ki naj vsaj deloma omili nastalo situacijo.

    Udeležencema je dana možnost, da vpričo otrok neobremenjeno spregovorita nekaj besed, jima pokažeta, da spodbujata njun odnos z obema staršema ter izrazita določeno mero pripravljenosti za sodelovanje. Starši in otroci potrebujejo v danih razmerah nov pogled na nastalo življenjsko situacijo, novo perspektivo, ki bo razbremenjena preteklih zamer in nesoglasij.
  • 139.
    VSL Sklep III Cp 806/2024
    12.6.2024
    BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00079840
    ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 163, 163/4, 165, 165/1, 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/3, 366. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 21-2. ZOdv-G člen 3. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/3.
    stroški pravdnega postopka - stroški pritožbenega postopka - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - ponovna odločitev o isti stvari - negativna procesna predpostavka - zavrženje zahteve za povračilo stroškov - stroški pritožbe - stroški za odgovor na pritožbo - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - pravnomočna odločitev o glavni stvari - plačilo v dobro proračuna RS - stroški nudenja brezplačne pravne pomoči
    Sodišče prve stopnje je ponovno odločilo o že pravnomočno razsojeni stvari, to je o stroških pritožbe in odgovora na pritožbo, o katerih je že odločilo pritožbeno sodišče. Glede teh stroškov je torej podana negativna procesna predpostavka res iudicata in je treba stroškovno zahtevo tožeče stranke v tem delu zavreči.
  • 140.
    VSM Sodba I Cp 843/2023
    12.6.2024
    STVARNO PRAVO
    VSM00076577
    SPZ člen 12, 12/1, 99.
    vznemirjanje lastninske pravice - neutemeljeno vznemirjanje - negatorna tožba - protipraven poseg
    Vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini še nujno ne pomeni protipravnega vznemirjanja, ki bi upravičevalo sodno varstvo. Vsako pravno varstvo je lahko utemeljeno le v primeru, če je potrebno za varstvo varovanih dobrin. Pri tem morajo biti te dobrine okrnjene ali vsaj ogrožene. Takšno izhodišče je v skladu z načelom, da mora imetnik svojo pravico izvrševati v skladu z njenim namenom oziroma v okviru meje pravno zavarovanega upravičenja (prvi odstavek 12. člena SPZ). Poseg postane protipraven, ko doseže določeno intenzivnost in s tem predstavlja dejansko oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice.

    Pravilen je tedaj zaključek sodišča prve stopnje, da intenzivnost vznemirjanja ne dosega pravno priznanega praga in bi bil ukrep odstranitve nove ograje nesorazmeren, zahteva po postavitvi žičnate ograje, kot je bila prejšnja, pa tudi v nasprotju z dogovorom v notarskem zapisu, ki postavitev nove ograje dopušča.
  • <<
  • <
  • 7
  • od 15
  • >
  • >>