ZUreP-1 člen 92, 93, 98, 98/2. ZUS-1 člen 64, 64/4.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist - nujnost in sorazmernost razlastitve - konkretna javna korist - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Za preveritev, ali obstaja konkretna javna korist za razlastitev, ni bila potrebna postavitev izvedenca cestno prometne in urbanistične stroke, saj je upravni organ sam razpolagal z ustreznim znanjem in je, upoštevajoč materialnopravno podlago, o zadevi mogel odločiti brez izvedenca. Drugačnega zaključka ni mogoče sprejeti ob razlogovanju tožnikov, da je že obstoječi prometni sistem delujoč, saj namen predvidene ureditve sledi zagotovitvi boljše pretočnosti prometa glede na področje, kjer se ureja, in večji varnosti vseh udeležencev v prometu.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. ZPNačrt člen 42, 43.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijanje občinskega odloka - prostorski akt - določanje namenske rabe zemljišč - zavrženje tožbe
Niti okoliščina, da so v OPN navedene parcelne številke, ne pomeni, da predpis ureja posamična razmerja, saj je s tem zgolj določeno območje, na katerem veljajo konkretni prostorski izvedbeni pogoji. Presoja morebitne nezakonitosti teh pogojev je zato v upravnem sporu lahko opravljena le v zvezi z odločanjem o zakonitosti dokončnega upravnega akta, ki bi temeljil na tem OPN.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odstop od prošnje za mednarodno zaščito - zavrženje tožbe
Ker je tožnik odstopil od prošnje za mednarodno zaščito, je s tem odpadel razlog, zaradi katerega mu je bilo gibanje omejeno. Razlog je odpadel zato, ker tožnik ni več prosilec za mednarodno zaščito. V skladu z določbo 51. člena ZMZ se namreč gibanje lahko omeji le prosilcu. Glede na navedeno tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
davek od nenapovedanih dohodkov - upravni spor - subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - zavrženje tožbe - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
V obravnavanem primeru ne gre za primer iz 4. člena ZUS-1. Tožnik sicer v tožbi zatrjuje, da mu je bilo v postopku odmere davka po 68.a členu ZDavP-2 poseženo v človekove pravice in svoboščine iz Ustave in EKČP. Navaja tudi, zakaj in v katerem obsegu nima zagotovljenega (ustreznega) sodnega varstva. Vendar obenem pove tudi, da je inšpekcijski postopek v fazi izdaje zapisnika in da mu šele bo izdana odmerna odločba. Postopek davčnega inšpekcijskega nadzora torej še ni končan. Prav tako še niti ni znano, ali bo tožniku davek po 68.a členu ZDavP-2 sploh odmerjen. Če in ko bo davek odmerjen, ima tožnik zagotovljeno sodno varstvo v rednem upravnem sporu zoper odmerno odločbo. V zvezi z obširnimi tožbenimi izvajanji o kršitvah človekovih pravic in o neustavnosti zakonske ureditve sodišče dodaja, da so vse to ugovori, ki se presojajo pri odločanju o zakonitosti odmerne odločbe, in da torej presoje teh tožbenih ugovorov ne zagotavlja le odločanje na podlagi 4. člena ZUS-1, ki se zahteva s tožbo. Sodno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin je subsidiarno, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Niti Ustava niti ZUS-1 pa ne pogojujeta oblike sodnega varstva glede na učinek (ne/suspenzivnost) pravnega sredstva zoper odločbo upravnega organa. Sodišče je moralo zato tožbo zavreči.
Ker upravni spor ni dopusten, je sodišče tudi tožnikovo zahtevo za začasno ureditev stanja zavrglo.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - pogoj zanesljivosti
Šteje se, da pogoj zanesljivosti ni podan že, če je podana katerakoli izmed okoliščin iz drugega odstavka 16. člena ZOro-1, ki pomenijo, da posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, ravno tako pa za odvzem zadostuje tudi, če ni več upravičenega razloga za izdajo orožne listine.
Ne glede na že priznani status stranskih udeležencev v upravnem postopku izdaje spornega gradbenega dovoljenja, tožniki niso izkazovali pravnega interesa (pravne koristi) za sodelovanje v upravnem postopku, zato tudi ne izkazujejo aktivne legitimacije za vložitev predmetne tožbe v tem upravnem sporu. Tožniki namreč izkazujejo samo dejanski interes. Ne samo, da določno ne navajajo, kako in v čem obravnavana gradnja posega v njihove pravice, ki izhajajo iz solastništva sosednje nepremičnine, tudi sicer za vložitev tožbe ne izkazujejo pravnega interesa, ki bi izhajal iz relevantnih predpisnih določb.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva dolžnika pri banki ali hranilnici - odgovornost banke za opuščeno odtegnitev - sodna izvršba - prednostni vrstni red terjatev
V zadevi je sporno, ali je tožnica kot primarna banka ravnala pravilno in zakonito, ko sklepa o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva ni realizirala, in posledično, ali zaradi opustitve omenjenega ravnanja sama nosi breme neizterjanega zneska. Po mnenju sodišča pogoj iz drugega odstavka 94. člena ZDavP-2, ki bi tožnici dovoljeval neizvršitev spornega sklepa, ni izpolnjen. Prednostni vrstni red se varuje, kadar se izterjujejo obveznosti na podlagi ZIZ. Za izterjavo davčnih obveznosti pa velja specialna določba 94. člena ZDavP-2 in ne ZIZ. Evidenca o zagotavljanju prednostnega vrstnega reda po ZIZ, ki jo ima tožnica sama, ne ustreza pojmu ustreznega registra iz 94. člena ZDavP-2, ki mora biti javen, da lahko sploh služi svojemu namenu. Tožnica ni upoštevala, da gre na eni strani za sodno odločbo, ki se izterjuje na podlagi ZIZ, na drugi strani pa za upravno odločbo, ki se izvršuje na podlagi ZDavP-2 za davčne obveznosti, za katere je podlaga za absolutno prednostno izterjavo določena v prvem odstavku 94. člena ZDavP-2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - rok za vrnitev napotnice - začetek teka roka za vrnitev napotnice - napaka pri vročanju sklepa o zavrženju ovadbe
Osemdnevni prekluzivni rok iz petega odstavka 40. člena ZBPP teče od dneva, ko je izvajalec BPP na pravilen način izvedel, da je storitev dane pravne pomoči končana. Začetek teka tega roka je treba ugotoviti v vsaki zadevi posebej. Dejstva, da je prišlo do napake pri vročanju sklepa o zavrženju ovadbe s strani tožilstva, ni mogoče naprtiti tožeči stranki oziroma zatrjevanemu slabemu komuniciranju zagovornika z osumljencem.
status nepridobitnega televizijskega programa posebnega pomena - vsebina televizijskega programa - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nepravilna uporaba materialnega prava
Problem pravilne uporabe materialnega prava, konkretno prvega odstavka 81. člena ZMed, je v obravnavani zadevi povezan z dejanskim stanjem, ki pa v postopku ni bilo popolno ugotovljeno. Šele na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja bo tožena stranka lahko presojala ali so oziroma ali niso izpolnjeni pogoji, da se tožnikovemu programu A. dodeli status nepridobitnega televizijskega progama.
brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Na podlagi določbe 24. člena ZBPP je pri presoji dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.
vračilo davka - davčni odtegljaj ob izplačilu dividend nerezidentu - pogoj za vračilo davka
Znesek davka, ki je bil izračunan, odtegnjen in plačan po prvem odstavku 70. člena ZDDPO-2, tj. kot davčni odtegljaj, se lahko na zahtevo, naslovljeno na davčni organ, delno ali v celoti vrne, če ga nerezident delno ali v celoti ni mogel uveljavljati in je do nezmožnosti uveljavljanja tega davka prišlo po izračunu, odtegnitvi in plačilu davka. V konkretnem primeru tožeča stranka v roku za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz odločbe, s katero se ji odmeri in naloži v plačilo sporni davčni odtegljaj, le-tega ni plačala. Do poplačila sporne obveznosti tudi ni prišlo v postopku davčne izvršbe. Davek tako ni bil plačan, zato že iz tega razloga ni mogoče zahtevati njegovega vračila. Razlogi, iz katerih ni prišlo do plačila naložene obveznosti, z ozirom na zakonsko ureditev niso pravno pomembni. Posledično pa tudi ni in ne more biti izkazano, da nerezident davka ni mogel uveljavljati (v državi rezidentstva) in je do nezmožnosti uveljavljanja tega davka prišlo po izračunu, odtegnitvi in plačilu davka, kar je nadaljnji zakonski pogoj za zahtevano vračilo davka. Iz zakonske ureditve (četrtega odstavka 70. člena ZDDPO-2 in 383.a člena ZDavP-2) tudi sledi, da morajo biti za vračilo davka izpolnjeni vsi pogoji in vse zahteve kumulativno.
dohodnina - odmera dohodnine - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - starši - ugovor zoper informativni izračun dohodnine
Po devetem odstavku 115. člena ZDoh-2 se za vzdrževanega družinskega člana zavezanca štejejo tudi njegovi starši oziroma posvojitelji, če nimajo lastnih dohodkov oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena zakona, in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali pa so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev. Za uveljavljanje posebne olajšave morata biti izpolnjena oba pogoja. Najprej je treba ugotoviti, ali so dohodki starša nižji od 2.436,92 EUR letno, šele nato se ugotavlja drugi pogoj, to je, ali živi z zavezancem oziroma v institucionalnem varstvu in zavezanec zanj plačuje oskrbo.
Če zavezanec informativnemu izračunu dohodnine ugovarja, vloži dopolnjen informativni izračun, ki se šteje za njegovo napoved za odmero dohodnine. V tem primeru davčni organ nato izda odločbo o odmeri dohodnine. V konkretnem primeru tako ni bilo poseženo v tožnikovo odmerno odločbo, pač pa zgolj v njegovo napoved odmere dohodnine.
javni uslužbenec - premestitev na drugo delovno mesto - imenovanje v uradniški naziv - upravni spor - predhodno vprašanje
Glede na določbe 147. člena ZJU je zakonitost imenovanja v uradniški naziv in s tem zakonitost izpodbijane odločbe odvisna izključno od zakonitosti odločitve o premestitvi tožnika na delovno mesto višjega policista, v uradniškem nazivu višji policist II, ki jo je tožnik izpodbijal s tožbo pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Iz Pd vpisnika navedenega sodišča izhaja, da je bila zadeva na podlagi umika tožbe pravnomočno zaključena. Odločba o premestiti tožnika na drugo delovno mesto je z umikom tožbe postala pravnomočna. Zato to sodišče ne vidi podlage za drugačno odločitev od izpodbijane.
Na podlagi podatkov v spisu izhaja, da tožnica ni ravnala v skladu s tretjim odstavkom 43. člena ZBPP, ki določa, da mora upravičenka spremembe sporočiti v roku 8 dni od dneva, ko je zanje izvedela (prejela sredstva). Prejeta odškodnina vpliva na spremembo pravice do BPP in jo je tožena stranka pravilno upoštevala v skladu s 23. členom ZSVaPre.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010 do 2013 člen 33.
javni razpis - neposredna plačila v kmetijstvu - merila za dodelitev sredstev - izračun povprečja dejavnosti
Za izračun povprečja dejavnosti je treba upoštevati vseh 12 podjetij, ki so dejansko delovala v dejavnosti 10.890.
Vlaganje v novo opremo ne pomeni samo po sebi uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda. Iz delov tožnikove prijavne vloge, na katere se ta sklicuje, ni najti predstavitve novega proizvoda, kar bi tožniku prineslo najvišje število točk.
davek na promet nepremičnin - odmera davka na promet nepremičnin - prenos solastniškega deleža
Tožnica je na drugo solastnico prenesla svoj solastni delež na predmetnih nepremičninah v zameno za plačilo, določeno v sklepu Okrajnega sodišča v Radovljici o razdelitvi solastnine. Glede na povedano je davčni organ v skladu s 1. členom in peto alinejo tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 tožnici pravilno odmeril davek na promet nepremičnin.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - zagrožena kazen - kompleksnost zadeve
Pravica do obrambe z zagovornikom je ena od temeljnih ustavnih pravic, strokovna pomoč, ki jo lahko nudi le zagovornik, pa eno od jamstev, ki jih daje Ustava obdolžencu v kazenskem postopku zato, da uresničuje druge ustavne pravice, na prvem mestu pošteno sojenje s strani nepristranskega sodišča. S tega vidika je v kazenskih postopkih pravica do BPP posebej varovana v povezavi s pravico do obrambe po 29. členu Ustave in 6. členu EKČP. Glede tega, kdaj brezplačno zastopanje po zagovorniku v kazenskem postopku zahtevajo interesi pravičnosti, obstaja tudi ustaljena praksa ESČP, ki poudarja dva kriterija, in sicer resnost kršitve in težo zagrožene kazni (pri čemer je ključna okoliščina, ki zahteva postavitev zagovornika obdolženemu, zagrožena kazen odvzema prostosti) ter kompleksnost obravnavane zadeve. To glede na določbe 24. člena ZBPP pomeni, da lahko do odklonitve BPP v kazenski zadevi pride le v primeru, kadar je očitno, da omenjena kriterija nista izpolnjena.
parcelacija - podlaga za začetek parcelacije - mejni ugotovitveni postopek - izvedba sprememb v zemljiško-katastrskem operatu
Izpodbijana odloča je nezakonita, saj spisne listine postopanja v skladu z določbami ZZKat ne izkazujejo. Ker ni izkazana zahteva lastnika za parcelacijo (niti sklep sodišča ali odločba pristojnega občinskega upravnega organa), je kršena določba drugega odstavka 26. člena ZZKat. Ker ni izkazan zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku o opravljeni parcelaciji in ugotovitvi ter zamejničenju s parcelacijo zajetih in novonastalih parcel, pa sta kršeni določbi prvega in drugega odstavka 27. člena ZZKat.
Če je geodetski organ menil, da zaradi odmere ceste, ker gre za meje parcel v splošni rabi, lahko vodi postopek drugače, kot je določeno v splošnih določbah ZZKat, na katere se izpodbijana odločba opira, bi se v odločbi na ustrezne (specialne) določbe ZZKat oziroma predpisov za njegovo izvedbo moral jasno opreti in obrazložiti, zakaj ter kako je na njihovi podlagi vodil postopek.
DDV - davek od dohodkov iz dejavnosti - dodatna odmera akontacije dohodnine - ocena davčne osnove - dokazno breme - davčna olajšava za vzdrževanega družinskega člana
Davčni organ je opravil strokovno analizo delovanja programa za blagajniško poslovanje in vsebine podatkovnih baz. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je ugotovil, da je tožnica s pomočjo posebnega programa v podatkovni bazi brisala postavke na izdanih računih. Iz ugotovitev tudi izhaja, da je bil uporabljeni program za naknadno prirejanje računov, izdelan „površno“ in da pri zmanjševanju zneskov izdanih računov preko zmanjševanj polj, kot jih davčni organ navaja ni ustrezno zmanjševal tudi vrednosti polj „UKUPNO“. V postopku pa niti proizvajalec programa niti tožnica nista pojasnila ugotovljenih odstopanj v vrednosti polj „UKUPNO“ in zmnožkom „polj K1 x C1“. Davčni organ je prikazal, da je tožnica prirejala oziroma zmanjševala dejansko ustvarjen promet, ki ga je prijavljala davčnemu organu, kar je podkrepil tudi s podatki o iztržkih, ki jih je tožnica evidentirala v poslovne knjige in davčne evidence. Sodišče nima razloga za dvom v te ugotovitve, saj tožnica v postopku ni znala pojasniti razlogov za navedena odstopanja v vrednostih, kar pomeni, da so njeni obračuni temeljili na neresničnih podatkih. Ob teh ugotovitvah je bila ocena davčne osnove po 68. členu ZDavP-2 utemeljena.