Taksa ni bila plačana v 15-dnevnem roku od poteka roka za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju ugovora oziroma od pravnomočnosti tega sklepa in ker tudi niso izpolnjeni pogoji za odlog, oprostitev ali obročno plačilo sodne takse, se šteje, da je tožnica tožbo umaknila (tretji odstavek 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Sodišče je zato postopek ustavilo na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1.
oglaševanje ob državni cesti - izdaja soglasja za postavitev objekta za oglaševanje - soglasje direkcije za infrastrukturo
Na podlagi drugega odstavka 66. člena ZCes-1 sta gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje kakršnih koli del na pripadajočih zemljiščih ob varovalnem pasu državne ceste dovoljeni le s soglasjem direkcije RS za infrastrukturo. Na podlagi tretjega odstavka 78. člena ZCes-1 se objekti za obveščanje in oglaševanje ob državnih cestah v naselju lahko postavijo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1. URS člen 19, 32. Listina EU o temeljnih pravicah člen 6, 52, 52/3. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 5. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) člen 8, 8/3, 10. Uredba št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/3. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pravica do osebne svobode - ugotavljanje istovetnosti prosilca - začasna odredba
Ker je režim pridržanja v Centru za tujce primerljiv ne glede na to, ali gre za pridržanje na podlagi Uredbe EU št. 604/2013 ali za pridržanje po Direktivi o sprejemu, kar velja za obravnavani primer, Upravno sodišče pripominja, da če se konkretno pridržanje izvaja v skladu s procesnimi standardi iz določila 3. odstavka 28. člena Uredbe EU št. 604/2013 in v skladu s pogoji pridržanja iz 10. člena Direktive o sprejemu, to samo po sebi ne zadošča za razlikovanje in presojo, ali gre v konkretnem primeru za omejitev gibanja ali za odvzem osebne svobode. Garancije iz 28. člena Uredbe EU št. 604/2013 in Direktive o sprejemu so postavljene deloma zaradi poštenega postopka (habeas corpus) in v majhni meri tudi zaradi varovanja minimalne zasebnosti pridržanih ter za varovanje prepovedi nečloveškega ravnanja. To pomeni, če organ, ki izvaja ukrep pridržanja spoštuje določila 10. člena Direktive o sprejemu in 3. odstavka 28. člena Uredbe EU št. 604/2013 to ne pomeni, da je tožniku omejeno gibanje in da ne gre za odvzem prostosti.
Izpodbijani ukrep je treba presojati z vidika 6. člena Listine EU o temeljnih pravicah, 5. člena EKČP oziroma 19. člena Ustave ter z vidika ustreznega prenosa Direktive o sprejemu v notranji pravni red. Gre namreč za ukrep, preko katerega tožena stranka izvaja pravo EU, zato je treba najprej preveriti, ali je ukrep predpisan v pravu EU. Direktiva o sprejemu, ki je na novo glede na prvotno Direktivo o sprejemu št. 2003/9/ES uredila pogoje za pridržanje prosilcev za azil, bi namreč morala biti prenesena v notranji pravni red do 20. 7. 2015 (člen 31(1) Direktive o sprejemu). V določilu 3. odstavka 8. člena Direktive o sprejemu je določeno, kdaj se sme prosilca pridržati in med 6 primeri ni situacije, ko se tožniku lahko očita, da prosilec brez utemeljenega razloga ni izrazil namena za vložitev prošnje v najkrajšem možnem času, če je za to imel možnost.
Če je Vrhovno sodišče v nekaterih sodnih odločbah zavzelo stališče, da “istovetnosti prosilca ni mogoče z gotovostjo ugotoviti le na podlagi njegove izjave, ampak se mora istovetnost izkazati le z ustreznim dokumentom”, to ne pomeni, da je Vrhovno sodišče s tem tudi zavzelo stališče, da je v primeru, če prosilec nima ustreznega dokumenta, avtomatično podan tudi razlog oziroma zakonita podlaga za (omejitev gibanja oziroma) odvzem prostosti. To stališče Vrhovnega sodišča je treba razumeti tako, da se je s tem sodišče opredelilo zgolj do dokaznega standarda in sicer, da je z gotovostjo mogoče sklepati na identiteto prosilca samo v primeru, da le-ta predloži ustrezen dokument, ki ga predpisuje ZTuj-2. Ni pa z omenjenim stališčem Vrhovno sodišče odločilo, da mora tožnik z gotovostjo izkazati svojo identiteto, sicer je podan razlog za omejitev gibanja oziroma za odvzem osebne svobode.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na javno cesto - priključitev na kanalizacijsko omrežje - izgradnja nove komunalne opreme
Z leta 2003 izdano odločbo odmerjeni komunalni prispevek se je določil glede na takratno stopnjo opremljenosti s komunalno infrastrukturo in drugo infrastrukturo v tem poselitvenem območju. Tožnik je ta komunalni prispevek poravnal, na kar mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje. To gradbeno dovoljenje zajema določeno komunalno opremljenost zemljišča (elektrika, voda, hidrantno omrežje, ogrevanje, smeti), glede kanalizacije pa je v njem določno navedeno naslednje: „meteorno kanalizacijo objekta in drenažo se spelje izven vplivnega območja objekta in nato na predvideno kanalizacijo, fekalno speljati v vodotesno triprekatno greznico brez odtoka, po izgradnji skupne kanalizacije pa navezati na predvideno kanalizacijo“. To pomeni, da je glede tega tehničnega podatka že iz obrazložitve gradbenega dovoljenja razvidno, da se po izgradnji skupnega kanalizacijskega omrežja predvideva navezava na novo komunalno opremljenost zemljišča, zato je bil komunalni prispevek tožniku pravilno na novo odmerjen.
davčna izvršba - denarna nedavčna obveznost - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - izvršilni naslov - zavrženje predloga za izvršbo - načelo varstva pravic strank
Predlog tožnika za izterjavo nadomestila plače za čas bolniškega staleža je davčni organ utemeljeno zavrgel. Odločbe, ki jih je tožnik priložil predlogu za izvršbo, nimajo narave izvršilnega naslova. Z njimi je odločeno le, da ima tožnik pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Iz odločb pa ni razviden znesek glavnice oziroma obresti, ki naj se izterjajo. Procesni pogoj za začetek davčne izvršbe denarne nedavčne obveznosti na podlagi 146. člena ZDavP-2 tako ni izpolnjen.
Tožnik je rezident Slovenije in posledično zavezanec za dohodnino. Ta njegova obveznost je obstajala (že na podlagi določb ZDoh-1) tudi za leto 2007, zato sodišče tožbeni ugovor, da tožnik ni bil dolžan vložiti napovedi za odmero dohodnine, zavrača kot neutemeljen. Kot rezident Slovenije, ki mu informativni izračun dohodnine za leto 2007 ni bil vročen do 31. maja 2008, je bil dolžan vložiti napoved za odmero dohodnine sam, najkasneje do 30. 6. 2008.
Ker bi morala biti odmerna odločba za leto 2007 izdana do 31. 10. 2008 (276. člena ZDavP-2), je takrat začel teči petletni zastaralni rok, ki bi potekel 31. 10. 2013. Ker je prvostopenjski organ tožnika 24. 6. 2013 pozval k vložitvi napovedi za odmero dohodnine (tudi za leto 2007), je po presoji sodišča davčni organ s tem dejanjem pretrgal tek zastaranja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradnja na kmetijskem zemljišču
Upravni organ je pravilno upošteval določbe veljavnih prostorskih aktov, ki gradnje (v obsegu 300 m²) na zemljišču parc. št. 446/1 severni del ne dopuščajo, ker na območju kmetijskih zemljišč takšna gradnja ni dopustna.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZPP člen 81, 81/2, 82.
predhodni preizkus tožbe - vložitev tožbe s strani procesno nesposobne osebe - neodobritev tožbe s strani skrbnika - zavrženje tožbe
Ker je tožnik vložil tožbo sam, za kar ni procesno sposoben, je sodišče v postopek pritegnilo tožnikovega stalnega skrbnika in od njega z dopisom z dne 6. 1. 2016 zahtevalo odobritev predmetne tožbe. Kadar sodišče ugotovi, da stranka nima zakonitega zastopnika ali da zakoniti zastopnik nima posebnega dovoljenja, če je to potrebno sodišče zahteva, da organ, pristojen za socialne zadeve, postavi skrbnika pravdno nesposobni osebi, oziroma zahteva od zakonitega zastopnika, naj si priskrbi posebno dovoljenje, ali pa ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana (drugi odstavek 81. člena ZPP). CSD Domžale kot tožnikov zakoniti zastopnik je z dopisom z dne 12. 1. 2016 sodišče obvestil, da predmetne tožnikove tožbe ne prevzema. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Tožena stranka je nepravilno uporabila materialno pravo, ko se je oprla 1. alinejo prvega odstavka 51. člena ZMZ kot razlog za omejitev gibanja, saj se je v zvezi z omejitvijo gibanja zaradi ugotavljanja istovetnosti že ustalila upravno sodna praksa, iz katere izhaja stališče, da za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja prosilčeve istovetnosti ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je prosilec v Republiko Slovenijo prišel brez dokumentov, ampak lahko tak ukrep tožena stranka odredi prosilcu le, če obstaja dvom v verodostojnost identitete, ki jo zatrjuje.
Tako kot se ne more v pospešenem postopku prošnje zavrniti kot očitno neutemeljene zgolj na podlagi 5. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ, se po mnenju sodišča tudi prosilcu ne sme omejiti gibanja zaradi suma zavajanja in zlorabe postopka zgolj na podlagi razloga iz 5. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ, torej če gre za sum zavajanja in zlorabe postopka zgolj zato, ker prosilec ni izrazil namena za vložitev prošnje v najkrajšem možnem času, če je za to imel možnost. Moral bi biti podan še kakšen izmed drugih razlogov iz 2. alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ v povezavi s prvim odstavkom 55. člena ZMZ in ne zgolj razlog, ki se navezuje na 5. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.
predhodni preizkus tožbe - nedopustna tožba - razveljavitev odločbe o imenovanju v naziv - res iudicata
Na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče pri predhodnem preizkusu tožbe to zavrže s sklepom kot nedopustno tudi v primeru, če je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba (res iudicata).
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za opravljanje dejavnosti - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - registrirana dejavnost
V zadevi ni sporno, da tožeča stranka 6. 5. 2015 kot glavne dejavnosti ni imela registrirane dejavnosti posredovanja začasne delovne sile. Navedeno utemeljuje uporabo določbe tretjega odstavka 172. člena ZUTD. Za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe je namreč odločilnega pomena ugotovitev, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti na dan izdaje izpodbijane odločbe.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - slabo finančno stanje upravičenca
Tožena stranka je glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila določbo 48. člena ZBPP. Glede na navedeno zakonsko določbo sodišče zavrača vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na to, da ima tožnik slabo premoženjsko socialno stanje in da je zahtevani znesek sodišču že poravnal. Listina, ki jo je tožnik priložil tožbi, je namreč plačilni nalog za plačilo sodne takse v pravdni zadevi II P 293/2010, ki pa za postopek vrnitve sredstev brezplačne pravne pomoči ni pravno relevantna.
ZUSDDD člen 1, 1č, 1č/3, 1č/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - poskus vrnitve v Republiko Slovenijo
Po določilu 4. odstavka 1.č. člena ZUSDDD, če je odsotnost zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka, razen iz druge alineje, trajala več kot pet let, se šteje, da je bil pogoj dejanskega življenja izpolnjen za obdobje petih let, v nadaljnjem obdobju petih let pa samo, če ravnanja osebe kažejo na to, da se je v času odsotnosti poskušal vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji. Tožnica je bila izven Slovenije več kot pet let po tem, ko se po njenih pavšalnih navedbah zaradi vojne niso mogli vrniti v Slovenijo. To pomeni, da bi morala tudi za obdobje petih let po zaključku ovir, ki jim jih je postavljala vojna, izkazati ravnanja in poskuse vrnitve v Slovenijo.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij - osebni podatki - javni uslužbenec - podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca - podatki o porabi javnih sredstev
Določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena določno opredeljuje izjeme, ki ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ omogočajo dostop do informacij javnega značaja, to pa so tudi podatki povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Zakonska določba je torej že ob uporabi jezikovne razlage jasna in določno opredeljuje podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ker osebe, na katere se zahtevani podatki nanašajo, nimajo položaja javnega uslužbenca, te določbe ni mogoče uporabiti.
Podatki o referencah strokovnih ocenjevalcev organa niso potrebni za obdelavo podatka o porabi javnih sredstev.
Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike člen 33. ZKme-1 člen 57. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za odboje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 106.
Iz ugotovitev tožene stranke ob kontrolnem pregledu in listin upravnega spisa izhaja, da tožeča stranka dejavnosti ni opravljala v naprej določenem času. Navedeno po presoji sodišča predstavlja bistveno spremembo, ki je vplivala na naravo naložbe, zato je tožena stranka, upoštevaje 33. člen Uredbe 1290/2005/ES in 57. člen ZKme-1 utemeljeno izdala odločbo, s katero je zahtevala vračilo že dodeljenih sredstev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev.
soglasje za priključitev objekta na distribucijsko omrežje - pogoji za izdajo soglasja - pravica do razpolaganja z objektom
Priključitev objekta na distribucijsko omrežje električne energije se šteje za posel v zvezi z rednim upravljanjem stvari v smislu drugega odstavka 67. člena SPZ. Zato bi lahko organ lastnikom objekta oziroma imetnikom pravice razpolaganja z objektom izdal soglasje za priključitev le, če bi se s priključitvijo strinjali solastniki, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje prošnje
Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je dolžan zavreči zahtevo stranke s sklepom, če se o isti upravni zadevi že vodi ali sodni postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, enako pa ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
ZKP člen 530, 530/1, 530/3. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 8.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - razlog za zavrnitev izročitve - kršitev človekovih pravic s strani države prosilke - mučenje ali nečloveško ravnanje - razmere v zaporu
Določilo 3. odstavka 530. člena ZKP ne daje možnosti za upoštevanje pravic iz 6. ali 8. člena EKČP, zato pa je možno in je treba dati določilu 1. odstavka 530. člena ZKP ustavi skladno in EKČP skladno interpretacijo. Po tem določilu namreč minister za pravosodje „izda odločbo, s katero izročitev dovoli ali ne dovoli.“ To pomeni, da minister ne sme dovoliti izročitve, če ugotovi, da bi bilo osebi zaradi izročitve nesorazmerno poseženo v pravico 6. člena ali pravico iz 8. člena EKČP glede na uveljavljeno sodno prakso ESČP.
Ker tožena stranka zaradi varstva absolutne pravice iz 3. člena EKČP ni ugotavljala, v katerem zaporu bi tožnica prestajala kazen in ali je mogoče utemeljeno pričakovati, da bodo razmere v tem zaporu na splošno in glede upoštevanja specifičnega zdravstvenega stanja tožnice takšne, da ne obstaja zadosti velika verjetnost, da bi prišlo med prestajanjem kazni do kršitve 3. člena EKČP, je izpodbijani akt nezakonit.