brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - umik tožbe v isti zadevi
Razlaga zakonskih določb mora biti skladna z Ustavo. ZBPP je bil sprejet z namenom uresničitve pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, s čimer je varovana ustavna pravica do sodnega varstva. Četrti odstavek 24. člena ZBPP je torej treba razlagati tako, da s tem ne bo poseženo v tožničino pravico do sodnega varstva, kar pomeni, da je treba tudi z vidika varovanja pravice do sodnega varstva presoditi, ali gre za isto zadevo, kot pravi navedeno določilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Iz zakonskega besedila 24. člena ZBPP izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh. Očitno nerazumna bi po mnenju sodišča bila, če na primer kakšnega pravnega sredstva v določenem postopku sploh ne bi bilo mogoče vložiti, če bi bil zamujen prekluzivni rok, če bi bila terjatev zastarala in v drugih podobnih primerih. Le v takih in podobnih primerih bi bilo mogoče šteti, da je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, kar je ena od zakonskih opredelitev pojma očitne nerazumnosti iz 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - pravica do poštenega sojenja
V obravnavani zadevi je nesporno, da je tožeča stranka zaprosila za pravno pomoč v kazenskem postopku, v katerem je tožeča stranka obdolženec in v katerem je mogoče izreči denarno kazen oziroma kazen zapora do enega leta. Zato bi ob upoštevanju te okoliščine tožena stranka morala ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP za zagotovitev pravice do poštenega sodnega postopka odobriti brezplačno pravno pomoč za zastopanje z zagovornikom v tem kazenskem postopku, če je izpolnjevala tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij - osebni podatki - javni uslužbenec - podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca - podatki o porabi javnih sredstev
Določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena določno opredeljuje izjeme, ki ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ omogočajo dostop do informacij javnega značaja, to pa so tudi podatki povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Zakonska določba je torej že ob uporabi jezikovne razlage jasna in določno opredeljuje podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ker osebe, na katere se zahtevani podatki nanašajo, nimajo položaja javnega uslužbenca, te določbe ni mogoče uporabiti.
Podatki o referencah strokovnih ocenjevalcev organa niso potrebni za obdelavo podatka o porabi javnih sredstev.
dohodnina - odmera dohodnine - drug dohodek - v naravi prejet dohodek - dokazovanje - zaslišanje prič
Za obdavčitev je relevantno dejansko stanje v času, ko je dohodek prejet, v tem času pa so se dela na objektu v solasti tožnice nedvomno opravljala kot neodplačna. Drugačna vsebina dogovarjanja s stečajnim upraviteljem, ki ga je s predlaganim zaslišanjem prič v tožbi dokazovala tožnica, je za odločitev nerelevantna, zaslišanje predlaganih prič v tej zvezi pa zato nepotrebno. Ob upoštevanju ugotovljene neodplačnosti storitev v času nastanka davčne obveznosti izpodbijana odločitev tudi ni edinstvena in ne odstopa od ustaljene prakse davčnih organov v tovrstnih zadevah.
Tožeča stranka konkretnih navedb in ugovorov v zvezi z dejstvi, ki izhajajo iz izjav in dokumentacije, nima. Njene navedbe se tudi v tem delu v celoti nanašajo na dogodke, ki so nastali v času po izdaji izpodbijane odločbe. Takšnih dejstev in dokazov pa sodišče, ki v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost odločbe glede na stanje v času odločanja davčnega organa prve stopnje oziroma ob upoštevanju dejanskega stanja v času nastanka davčne obveznosti, ne more upoštevati. Priče, katerih zaslišanje po vpogledu v dopolnjene upravne spise v pripravljalni vlogi predlaga tožeča stranka, so svoje izjave podale že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe. Izjave so vsebinsko skladne z ugotovitvami, ki izhajajo iz zbrane poslovne dokumentacije, in jim tožnica konkretno ne ugovarja.
gozd - promet z kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba - odstop od ponudbe - napake volje - zmota - čezmerno prikrajšanje
Ponudba, dana na podlagi 20. člena ZKZ in sprejeta v skladu z 21. členom ZKZ, je obvezujoča. Zato ni mogoče upoštevati tožničinega ugovora o odstopu od ponudbe, saj je nesporno, da je tožnica ponudbo dala, predkupni upravičenec pa jo je sprejel. Če je bila tožnica v zmoti pri dani ponudbi (46. člen OZ) oziroma če meni, da gre za očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev (118. člen OZ), lahko to izpodbija v pravdi pred sodiščem splošne pristojnosti, če bo prišlo do spora med tožnico in sprejemnikom ponudbe.
Presoja ravni skrbnosti tožnice pri oddaji ponudbe ni in ne more biti ena izmed okoliščin, ki bi jo moral opraviti organ pri njeni oddaji ponudbe. Tožnica je namreč imela možnost, da pred oddajo ponudbe preveri primernost cene na portalu GURS oziroma na drugih ustreznih mestih.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZKme-1 člen 56.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - kršitev pravil postopka
Iz obrazložitve odločbe ni razvidno, zakaj konkretno tožena stranka meni, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za izplačilo zahtevanega zneska v celotni višini in zakaj konkretno so določeni stroški neupravičeni. Prav tako ni razviden izračun višine zahtevka do katerega je tožnica upravičena. Izpodbijana odločba obrazložitve ne vsebuje, zato ni mogoče preizkusiti pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, niti zakonitosti odločbe. Navedena kršitev pa pomeni bistveno kršitev pravil postopka, ki že sama po sebi narekuje odpravo take odločbe.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o predlogu za zavarovanje dokazov - zavrženje vloge
Akt o tožnikovem predlogu za zavarovanje dokazov je procesni sklep, izdan v okviru odločanja o izdaji dokončnega upravnega akta v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora tožnika. Zato ga ni mogoče samostojno izpodbijati v upravnem sporu.
Uredba o ukrepih prve, tretje in četrte osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 36, 36/1, 36/1-7, 115, 115/2. ZUP člen 8, 8/1, 67, 67/2, 68, 207. ZKme-1 člen 34, 34/4, 51.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - javni razpis - upravičenost razpolaganja z nepremičnino - načelo materialne resnice - ugotavljanje dejstev - nepopolna vloga
Po 7. točki prvega odstavka 36. člena Uredbe o ukrepih prve, tretje in četrte osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 mora vlagatelj, ki je solastnik nepremičnine, ki je predmet naložbe, da izpolnjuje pogoj glede lastništva, predložiti notarsko overjeno soglasje solastnikov za izvedbo naložbe. To določbo povzema tudi javni razpis. Iz vsebine javnega razpisa jasno izhaja, da morajo biti tam navedeni pogoji izpolnjeni ob vložitvi vloge. V citirani določbi 7. točke prvega odstavka 36. člena navedene Uredbe sicer čas, ko mora pogoj glede lastništva biti izpolnjen, ni določen, vendar je tudi po mnenju sodišča mogoče določbo razlagati le v pomenu, kot sta jo razlagala upravna organa, da namreč gre za vstopni pogoj, ki se nanaša na vlagatelja, in sicer na njegovo upravičenost razpolaganja z nepremičnino, ki je predmet naložbe, in ki mora biti izkazana (že) za čas, ko vlagatelj vlaga vlogo. Upravičenost razpolaganja za čas, ko vlagatelj vlaga vlogo, solastnik izkaže z dokazilom, iz katerega izhaja, da je lastnik solastninskega deleža na nepremičnini, in s tedaj podano pisno izjavo solastnika o soglasju z naložbo na nepremičnini (notarsko overjeno). Do take razlage vodi uporaba teleološke metode, uporaba logične metode pa razlago v tem pomenu potrdi kot vsebinsko prepričljivo.
Tožnica ne more uspeti z zatrjevanjem, da je koncentracijo priglasila iz previdnosti, po tem, ko je pridobila odgovor toženke, da ta ne daje mnenja k morebitnim koncentracijam, zaradi česar naj se ne bi štelo, da je tožnica koncentracijo priglasila. Že iz prvega odstavka 45. člena ZPOmK-1 namreč izhaja, da se postopek priglasitve koncentracije začne na podlagi priglasitve. Nesporno pa je, da je tožnica obvestilo o priglasitvi koncentracije vložila. Nesporno je tudi, da je k obvestilu priložila obrazec, ki ni vseboval vseh zahtevanih sestavin (tožnica ni izkazala, da je plačala upravno takso za priglasitev koncentracije), in jo je toženka zato pravilno pozvala na dopolnitev, čemur pa tožnica ni sledila. Tožnica se moti, da je s tem nastopila situacija, ko je šteti, da postopek ni bil uveden, saj je bil postopek uveden z vložitvijo obvestila o priglasitvi koncentracije, torej s priglasitvijo koncentracije. Toženka je pravilno ravnala, ko je postopek ustavila, ker tožnica svoje vloge ni ustrezno dopolnila (prvi odstavek 46. člena ZPOmK-1).
davek od dohodkov iz dejavnosti - davčna olajšava - uveljavljanje davčne olajšave - vlaganje v razvojni projekt - poslovni načrt
Organ prve stopnje se je opredelil do projekta v smislu 61. člena ZDoh-2, predvsem glede vprašanja, ali izpolnjuje zahteve za raziskovalno-razvojno dejavnost v smislu navedenih materialnih (davčnih) predpisov. Celotno pravniško in zastopniško oziroma odvetniško delo, ki ga je tožnik opravljal na navedenem področju industrijske lastnine, sodi v zahtevno kompleksno visoko strokovno znanje, ki zahteva tudi inovativnost. Vendar pa je pri oceni, ali gre za davčno olajšavo v smislu 61. člena ZDoh-2 za raziskave in razvoj, davčni organ opravil pravilno dokazno oceno tožnikovega projekta, pri čemer je pravilno uporabil materialno pravo, ki se nanj sklicuje. Opravljena dela po navedenem ni mogoče kvalificirati kot raziskovalno razvojno delo tožnika.
davek od dohodkov iz zaposlitve - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - nedovoljena tožba
Tožnik tožbe v danem roku ni dopolnil v skladu z napotili sodišča, prav tako pa akt, ki ga izpodbija, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Zato je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
gozd - gojenje in izkoriščanje gozda - gojitvena in varstvena dela za zaščito pred divjadjo - načelo zaslišanja stranke - posebni ugotovitveni postopek
Iz podatkov upravnih spisov ni razvidno, da bi pred izdajo odločbe prvostopni organ tožnika seznanil z nameravano izdajo odločbe v vsakem posamičnem primeru in mu dal možnost izjave pred njeno izdajo, s čimer je kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP oziroma 146. člena ZUP. Po presoji sodišča pogoji za izdajo izpodbijanih odločb po skrajšanem postopku po 144. členu ZUP niso bili izpolnjeni.
ZDDPO-2 člen 62, 62/2, 63, 64. ZDavP-2 člen 383. ZUP člen 173, 173/3.
davek od dohodkov pravnih oseb - vračilo davka - vračilo v tujini plačanega davka - podružnica - stalna poslovna enota - pogoji za vračilo davka - dokazno breme - izvirnik listine
Dokazno breme glede davčne obveznosti od tujih dohodkov v državi vira je na davčnem zavezancu. Zavezanec mora znesek davčne obremenitve v tujini dokazati z ustreznimi dokazili, iz katerih so razvidna vsa dejstva, ki se upoštevajo pri odločanju. Tako morajo dokazila vsebovati podatke glede davčne obveznosti izven Slovenije, o znesku tujega davka od tujih dohodkov, osnovi za plačilo davka in znesku davka, ki je bil plačan. Vsebovati morajo torej podatke, ki so podlaga za opredelitev, odmero in plačilo tujega davka in s tem podatke, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogojev, ki so predpisani za odbitek oziroma za vračilo tujega davka, to je vrsta tujega dohodka, vključenost v davčno osnovo rezidenta in dejansko plačilo davka v tujini.
Polno dokazno vrednost ima le listina, ki izhaja od izdajatelja, v konkretnem primeru od nemškega davčnega organa. ZUP sicer dopušča, da stranka predloži namesto izvirnika fotokopijo. Vendar se v tem primeru od nje lahko zahteva, da pokaže oziroma predloži izvirno listino ter na tej podlagi ugotavlja skladnost prepisa oziroma fotokopije z izvirnikom (tretji odstavek 173. člena ZUP), stranka pa je dolžna, da izvirnik pokaže. Tožeča stranka, čeprav je bila k temu večkrat pozvana, ni sledila zahtevi davčnega organa in izvirnika odmerne odločbe, izdane v tujini, ni predložila.
ZUS-1 člen 2, 4, 32, 36, 36/1, 36/1-4. ZSPJS člen 3, 43b.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za javni sektor - zapisnik o inšpekcijskem postopku - ugovor zoper zapisnik - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - začasna odredba - dodatek za stalno pripravljenost
V tem primeru gre za notranji upravni nadzor in ne za klasični inšpekcijski postopek, kar nedvomno potrjuje tudi, da inšpektor ne more izreči ukrepov neposredno javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju, na katerega se ugotovitve oziroma izrečeni ukrepi neposredno nanašajo, temveč naloži delodajalcu, da odrejene ukrepe izvrši. Z izpodbijanim aktom torej ni bilo odločeno o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih tožnice, zato tudi ne gre za upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v tem upravnem sporu.
Tožnica v tem upravnem sporu, ko izpodbija zapisnik z odločitvijo o ugovoru, ne varuje svojega pravnega položaja. Inšpektor je namreč odredil, da mora dekanja tožnice (kot njena predstojnica) izvršiti odrejene ukrepe, z izvršitvijo katerih pa se ne bo poseglo v tožničin pravni položaj. V primeru izvršitve teh ukrepov se bo poseglo v pravni položaj javnih uslužbencev, zaposlenih pri tožnici, za katere je bilo konkretno (poimensko) ugotovljeno, da so neupravičeno prejemali dodatek za stalno pripravljenost in (tudi) tistih javnih uslužbencev, ki sicer niso bili pregledani v okviru tega inšpekcijskega nadzora, in so prejemali dodatek za stalno pripravljenost, pa jim ta glede na ugotovitve inšpektorja ni pripadal, saj je bilo za te javne uslužbence ugotovljeno, da so prejeli preveč izplačane zneske plač in jih morajo zato vrniti - ali na podlagi dogovora, sklenjenega z delodajalcem, torej tožnico, oziroma v primeru nesklenitve dogovora v sodnem postopku, po tem ko bo delodajalec (tožnica) vložil tožbe zaradi vračila celotne razlike med preveč izplačano plačo in zakonito izplačano plačo. Tisti javni uslužbenci, ki na sklenitev dogovora o vračilu preveč izplačanih zneskov plač ne bodo pristali, pa bodo lahko v sodnem postopku pred pristojnim delovnim sodiščem uveljavljali nepravilnost ugotovitev in nezakonitost izrečenih ukrepov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - odprava odločbe organa prve stopnje - stroški pritožbenega postopka - spor polne jurisdikcije
Sodbo Upravnega sodišča opr. št. III U 5/2011-8 z dne 25. 10. 2012, s katero je sodišče tožbi ugodilo, sta bili v celoti odpravljeni tako odločba organa prve stopnje kot tudi odločba organa druge stopnje, s katero je ta zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper odločbo organa prve stopnje in zavrnil tudi predlog za povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Ker je bila odločba organa druge stopnje v celoti odpravljena, o stroških pritožbenega postopka še ni bilo odločeno in je zato zahteva tožeče stranke za njihovo povrnitev utemeljena.
ZUP člen 224, 289, 289/2. ZDavP-2 člen 146, 146/1, 155, 155/1, 156, 157, 157/5.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da je v času izdaje izpodbijanega sklepa obstajal veljaven izvršilni naslov, ki je bil opremljen s potrdilom o izvršljivosti, iz katerega je razvidno, da je postal izvršljiv dne 30. 9. 2008.
V zvezi z ugovori, ki se nanašajo na klavzulo izvršljivosti izvršilnega naslova sodišče dodaja, da se v postopku izvršbe izterjuje neplačana obveznost, naložena z izvršilnim naslovom, pri tem pa ni mogoče (in davčni organ za to tudi ni pristojen) posegati v izvršilni naslov. S pritožbo zoper sklep o izvršbi namreč izvršilnega naslova, del katerega je tudi potrdilo o izvršljivosti, ni mogoče izpodbijati (peti odstavek 157. člena ZDavP-2).
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka
Iz 46. člena ZBPP izhaja, da je trenutek pravnomočnosti sodne odločbe oziroma tistega dela te odločbe, ki se nanaša na stroške postopka, trenutek, ko terjatev do povračila sredstev, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, preide na Republiko Slovenijo. S tem trenutkom namreč preide na Republiko Slovenijo pravica, da stroške, ki jih je odmerilo sodišče, izterja od nasprotne stranke, kolikor jih je dolžna poravnati, kot tudi pravica, da razliko med temi stroški in dejansko izplačanimi stroški iz brezplačne pravne pomoči izterja od upravičenca do brezplačne pravne pomoči, kolikor so za to izpolnjeni zakonski pogoji.
S trenutkom sklenitve sodne poravnave je v obravnavanem primeru tožnica pristala na to, da bo sama nosila svoje stroške postopka. Ker so bili ti stroški pred tem založeni iz naslova brezplačne pravne pomoči in ker je s trenutkom sklenitve sodne poravnave na Republiko Slovenijo prešla terjatev do povračila teh sredstev, to pomeni, da je od takrat dalje tožnica brez pravne podlage razpolagala z zneskom vnaprej založenih stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči, torej je bila od tega trenutka za ta znesek neupravičeno obogatena. Sodišče zato ugotavlja, da je zahtevek tožene stranke do tožnice po svoji naravi kondikcijski zahtevek, kar pomeni, da za njegovo uveljavitev velja splošni zastaralni rok po 346. členu OZ, torej petletni zastaralni rok.