dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnice ni mogoče uvrstiti med tako imenovane „izbrisane“, torej osebe, ki jih je Republika Slovenija sama izbrisala iz registra stalnega prebivalstva na dan 26. 2. 1992, saj je tožnica svoje stalno bivališče na območju Republike Slovenije odjavila bistveno prej, in sicer dne 2. 8. 1991, istega dne pa je prenehala tudi njena takratna zaposlitev. Tožnica je takrat dejansko zapustila območje Republike Slovenije in odšla v BIH, kjer še vedno prebiva in kjer je od 25. 2. 2002 tudi zaposlena.
upravni postopek - zahtevek stranke - zahtevek za določitev obratovalnega časa - subjektivna in objektivna določenost zahtevka
Vsak zahtevek v upravnem postopku, torej tudi zahtevek za določitev obratovalnega časa, mora biti določen v subjektivnem in objektivnem smislu. To pomeni, da morajo biti v zahtevku opredeljene stranke, na katere se zahtevek nanaša, v zahtevku pa mora biti tudi določeno, kaj vlagatelj zahtevka zahteva in dejstva, na katera opira svoj zahtevek. Vse te elemente je vseboval tudi obrazec za prijavo obratovalnega časa, ki ga je vložil tožnik - naslovil ga je na toženo stranko, ki je o zahtevku, kot pristojni upravni organ, odločala. Res je sicer, da je tožnik prijavo razporeda obratovalnega časa vpisal pod tč. 1 v obrazcu, torej kot redni obratovalni čas, kar pa ne pomeni, da je tožeča stranka s tem, ko je z izpodbijano odločbo odločila, da lahko posluje v podaljšanem obratovalnem času do 23.00 ure odločila o nečem, česar tožnik ni zahteval. Objektivna določenost zahtevka namreč pomeni, da je odločujoči organ dolžan presojati zahtevek po njegovi vsebini, kar je tožena stranka v obravnavanem primeru tudi storila.
ZGO-1 člen 66. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice člen 24, 24/1, 24/1-1. ZUP člen 251, 251/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - obrazložitev odločbe - odmiki
V zadevi je bistveno, ali je rekonstrukcija in dozidava stanovanjske stavbe, za katero je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje, skladna s prvo alinejo prvega odstavka 24. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice, ki določa, da je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, če regulacijske črte objektov v prostoru ni, pogojena z odmikom 4,0 m od meje sosednje parcele, manjši odmik pa je možen, če so razlogi zanj utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Presoje, ali so odmiki novih konstrukcijskih elementov (za katere je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje) od meje s sosednjim zemljiščem sprejemljivi, ni mogoče utemeljevati zgolj z lego obstoječega objekta, temveč je potrebno opraviti oceno, ali vpliv njihove gradnje (kot je predvidena s projektno dokumentacijo) na sosednja zemljišča kljub manjšemu odmiku ne bo prekomeren.
ZUP člen 224, 289, 289/2. ZDavP-2 člen 146, 146/1, 155, 155/1, 156, 157, 157/5.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da je v času izdaje izpodbijanega sklepa obstajal veljaven izvršilni naslov, ki je bil opremljen s potrdilom o izvršljivosti, iz katerega je razvidno, da je postal izvršljiv dne 30. 9. 2008.
V zvezi z ugovori, ki se nanašajo na klavzulo izvršljivosti izvršilnega naslova sodišče dodaja, da se v postopku izvršbe izterjuje neplačana obveznost, naložena z izvršilnim naslovom, pri tem pa ni mogoče (in davčni organ za to tudi ni pristojen) posegati v izvršilni naslov. S pritožbo zoper sklep o izvršbi namreč izvršilnega naslova, del katerega je tudi potrdilo o izvršljivosti, ni mogoče izpodbijati (peti odstavek 157. člena ZDavP-2).
ZUP člen 180, 180a, 180a/4, 289, 289/2. ZDavP-2 člen 146, 146/1.
davčna izvršba - izvršba nedavčne denarne obveznosti - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti - sprememba potrdila
Po določbi četrtega odstavka 180.a člena ZUP, lahko stranka na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, zatrjuje, da potrdilo o izvršljivosti (v konkretnem primeru gre za potrdilo o izvršljivosti odločbe o odmeri komunalnega prispevka, ki je bilo izdano na podlagi 180. člena ZUP) ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Zato lahko zahteva spremembo potrdila. Organ mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino (četrti odstavek 180.a člena ZUP). Tožena stranka je glede na navedeno predlog tožeče stranke za razveljavitev klavzule pravnomočnosti neutemeljeno štela kot pritožbo zoper izvršilni naslov, ki je, kot je med tožečo in toženo stranko nesporno, postal dokončen in pravnomočen.
zavarovanje zahteve za denacionalizacijo - začasna prepoved razpolaganja z nepremičnino - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Ker je cilj začasne odredbe na podlagi določbe 68. člena ZDen zavarovanje zahtevka za denacionalizacijo, zaradi vračanja premoženja v naravi oziroma v enaki obliki, mora biti pred izdajo začasne odredbe ugotovljena verjetnost dejanske in pravne podlage zahteve za vrnitev nepremičnine. Da je verjetno izkazana, morajo utemeljevati listine, na podlagi katerih denacionalizacijski upravičenec uveljavlja svoj zahtevek, prav tako mora denacionalizacijo uveljavljati oseba, ki je upravičenec na podlagi 9. do 15. člena zakona in da je nepremičnino, za katero se zahteva zavarovanje, mogoče vrniti v naravi.
Za izdajo začasne odredbe o prepovedi razpolaganja z nepremičnino po 68. členu ZDen morata biti izkazana dva pogoja, in sicer verjetno izkazan razlog za zavarovanje in verjetno izkazana dejanska in pravna podlaga zahteve za vrnitev nepremičnin.
V skladu z načelom zakonitosti se vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji prvostopenjske odločbe, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP). Tožena stranka je po presoji sodišča, glede na ugotovljeno dejansko stanje, pravilno uporabila določbo 48. člena ZBPP, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - odpust dolga - pogoji za odpust dolga
Ne ZBPP ne ZUP ne vsebujeta določb, na podlagi katerih bi Organ za BPP lahko odločal o utemeljenosti tožničine vloge za odpust dolga iz naslova vračila stroškov postopka, izplačanih iz sredstev BPP. To pomeni, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da mora zaradi neobstoja pravne podlage za odločanje o odpustu obveznosti, tožničino prošnjo kot neutemeljeno zavrniti.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7, 2/1-10, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člena 22, 22/2, 22/2-3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - rekonstrukcija objekta - investicijska vzdrževalna dela - namestitev sončnih celic
Investicijska vzdrževalna dela se ločijo od rekonstrukcije objekta v tem, da se z njimi ne posega v konstrukcijo objekta in ne spremeni njegove zmogljivosti, v obeh primerih pa se z njimi (bistveno) ne sme spremeniti namembnosti, zunanjosti in velikosti objekta.
Po tretji alineji drugega odstavka 22. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost spada namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic med investicijska vzdrževalna dela, s katerimi se opravlja vzdrževanje objektov. Iz zakonskega dejanskega stanja te določbe izhaja, da se s temi deli praviloma ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnost in zunanji videz. To pa nujno ne pomeni, da vsaka namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic na streho objekta predstavlja tudi investicijsko vzdrževalno delo. Če inšpektor oceni, kot je bilo v tem primeru, da takšna namestitev v taki meri presega običajno namestitev, da predstavlja tak poseg v konstrukcijo objekta oziroma se z njim spreminja njegova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz v večji meri, kot je mogoče šteti, da je to zajeto že v navedeni uredbi, mora to tudi obrazložiti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - subsidiarni upravni spor - kršitev človekovih pravic - drugo sodno varstvo - začasna odredba
Vsi v postopku pridobljeni dokazi utemeljujejo ugotovitev prvostopenjskega organa, da je bila s pričetkom sporne gradnje kršena določba prvega odstavka 3. člena ZGO-1, in da je obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja obstajala tako v času gradnje kot v času inšpekcijskega pregleda.
Za tožbo zaradi varstva ustavnih pravic v tem primeru niso podane procesne predpostavke. Sodišče namreč ugotavlja, da naj bi se po tožnikovem mnenju poseg v človekove pravice zgodil kot posledica celotnega inšpekcijskega postopka pred izdajo in s samo izdajo odločb (tako na prvi, kot drugi stopnji), zoper katere pa je možen redni upravni spor in je torej zagotovljeno drugo sodno varstvo. To možnost je tožnik tudi izkoristil.
stroški postopka - stroški pritožbenega postopka - uspeh v postopku
Toženka nima prav, ko popoln tožnikov uspeh enači izključno s situacijo, ko mu nadomestilo sploh ne bi bilo odmerjeno. Takšno stališče namreč ne upošteva možnosti, da se zavezanec ne pritoži zoper odmerno odločbo v celoti, temveč le zoper njen del (npr. ne nasprotuje odmeri dajatve, meni pa, da je bila odmerjena v napačni višini). V takem primeru bi toženkino stališče pomenilo, da zavezanec s pritožbo sploh ne more uspeti v celoti, kar je očiten nesmisel; če namreč zavezanec s pritožbo doseže zmanjšanje davka v takem obsegu, kot izhaja iz pritožbenih navedb oziroma predlogov, ni ne pravnih ne logičnih razlogov, da ne bi šteli, da je s pritožbo uspel v celoti. V takih primerih je torej treba uspeh zavezanca v postopku presojati glede na njegove pritožbene navedbe oziroma obseg, v katerem izpodbija odmerno odločbo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe
Glede na vsebino druge alineje prvega odstavka 156.a člena ZGO-1 bi tožnica lahko dosegla odlog izvršbe, če bi v upravnem postopku navedla in dokazala okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da se v obravnavanem objektu vsaj od začetka inšpekcijskega postopka neprekinjeno opravlja gospodarska dejavnost ter da ji zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa grozi hujša gospodarska škoda, ali pa bi ta izvršitev pomenila neposreden razlog za odpuščanje delavcev.
ZVO-1 člen 110g, 153, 153/1. ZUP člen 9, 43, 43/1, 43/3.
okoljska škoda - postopek ugotavljanja okoljske škode - nevladna organizacija - načelo zaslišanja stranke
Med strankama ni spora o tem, da je tožnik organizacija iz prvega odstavka 152. člena ZVO-1, torej nevladna organizacija, ki na področju varstva okolja v Republiki Sloveniji deluje v javnem interesu. Po prvem odstavku 155. člena ZVO-1 to pomeni, da lahko sodeluje v postopkih skladno z določbami tega zakona.
Ne glede na to, da center za socialno delo lahko določi višjo oprostitev, kar kaže na določeno mero avtonomije toženke pri odločanju o višji oprostitvi, se mora do vseh zatrjevanih okoliščin, ki jih uveljavlja zavezanec v zahtevi, natančno opredeliti, morebitno odločitev o višji oprostitvi pa utemeljiti na izvedenih dokazih, ne pa zgolj arbitrarno določiti višine oprostitve, kot je to storila v obravnavanem primeru.
Tožnica se je s sodno poravnavo zavezala sama kriti svoje stroške postopka in se je s tem odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka od nasprotne stranke.
Tožnica ima možnost obročnega plačila dolga po določbi četrtega odstavka 43. člena ZBPP, ki se smiselno uporablja v zvezi s povrnitvijo stroškov po 48. členu ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožnica je lastnica premoženja v skupni višini 16.634,35 EUR, ki ga je v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 17. člena ZUPJS v povezavi s prvim odstavkom 18. člena ZUPJS treba upoštevati pri izračunu finančnega cenzusa. Gre za uradne podatke, ki jih tožnica v postopku, kjer se odloča o dodelitvi BPP, ne more izpodbijati. Slednje bi lahko storila samo pri GURS-u, kolikor meni, da so podatki neustrezni, vendar tožnica v tožbi ne zatrjuje neustreznega ali nepravilnega vrednotenja nepremičnin.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-6. SZ-1 člen 5, 5/2, 29, 29/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - etažna lastnina - soglasje etažnih lastnikov - poseg v skupne dele - preboj medetažnih plošč
Upravni organ je na podlagi načrta arhitekture in tehničnega poročila ugotovil, da gre v konkretnem primeru med drugim pri nameravani gradnji za poseg v skupne dele objekta, saj je predviden preboj v medetažnih ploščah. Skupni deli večstanovanjske stavbe niso le skupni prostori, ampak tudi skupni gradbeni elementi v večstanovanjski stavbi in stanovanjski stavbi za posebne namene.
ZGO-1 člen 154. ZCes-1 člen 5, 5/1, 5/5, 114, 118.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nevarna gradnja - prepoved uporabe javne ceste
Pristojnost za ukrepanje v primeru ogrožanja varne uporabe javne ceste, kot je to v obravnavanem primeru, je na inšpektorju za ceste, zato gradbena inšpektorica tožniku ne more prepovedati uporabe pločnika kot dela javne ceste.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji - ustvarjanje novih delovnih mest
Tožnik se je s pogodbo zavezal, da bo v treh letih po zaključku projekta iz te pogodbe, to je najkasneje do 24. 10. 2017, neto povečal število zaposlenih za 2 delavca. Pogodba tudi določa, kaj pomeni neto povečanje števila zaposlenih, in sicer da je to absolutna razlika med številom zaposlenih pred oddajo vloge in številom zaposlenih na dan najkasneje 3 oziroma 5 let po zaključku projekta iz 3. člena omenjene pogodbe.
tožba v upravnem sporu - tožbene navedbe - upravna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Predmet preizkusa zakonitosti v upravnem sporu je lahko le upravni akt, ki ga tožnik izpodbija s tožbo, v obravnavani zadevi torej sklep o dovolitvi izvršbe z dne 18. 11. 2014. Sodišče zato pri odločanju o zadevi ni moglo upoštevati tožbenih navedb, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost odločbe, katere izvršitev je bila s tem sklepom dovoljena (izvršilnega naslova), saj je tožnik lahko svoje pravne koristi v zvezi z njim uveljavljal v pravnih sredstvih zoper to odločbo.