ZMZ člen 50, 50/2, 50/2-3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - domneva umika prošnje - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Ker sta tožnika samovoljno zapustila Azilni dom pred dokončanjem postopka v upravnem sporu, je sodišče ocenilo, da tožnika ne izkazujeta več pravnega interesa za vodenje tega upravnega spora.
Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27.1. 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 4, 4/8.
program razvoja podeželja - nepovratna sredstva - stroški za pripravo vloge - pogoji za izplačilo sredstev - lažni pogoji
Tožeča stranka je s priglasitvijo (previsokih) stroškov za pripravo vloge s poslovnim načrtom izkazala namen priti do izplačila splošnih stroškov v maksimalno možni višini. S tem je poskušala priti do koristi, ki ni skladna s ciljem sheme podpore Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
plačilo programa vrtca - molk organa - stvarna pristojnost - socialni spor
V konkretnem primeru, v katerem gre za tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa, ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu. V prvem odstavku 63. člena ZDSS-1 je namreč določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/2, 59, 59/2, 59/2-3. ZUS-1 člen 32, 40.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje v Centru za tujce - ugotavljanje istovetnosti prosilca - begosumnost - prosti preudarek - začasna odredba
Res je sicer, da države članice EU ne smejo pridržati osebe zgolj zato, ker v zvezi z njo poteka tako imenovani „dublinski postopek“, vendar pa tožena stranka ni tožnika pridržala zgolj iz tega razloga, ampak zato, ker je ugotovila, da obstaja več okoliščin, ki v tem primeru v medsebojnem prepletu dovolj prepričljivo kažejo na individualno nevarnost pobega tožnika. Tožnik je zaprosil za mednarodno zaščito že v Italiji, Nemčiji in Franciji in tam ni počakal na pravnomočno odločitev pristojnega organa.
Ugotovljene individualne okoliščine izkazujejo tožnikovo begosumnost in so razlog za izrek strožje oblike pridržanja tožnika na Center za tujce ter za oceno sorazmernosti oziroma potrebnosti in nujnosti odreditve izrečenega ukrepa, saj je zadostno obrazložen tako obstoj znatne nevarnosti, da bo tožnik pobegnil in s tem onemogočil predajo odgovorni državi članici, v katerih je tožnik že zaprosil za mednarodno zaščito.
pravice pacientov - nepravilen pregled pacienta - zahteva za izplačilo odškodnine - zavrženje vloge
Ker je pacientka v postopku zahtevala odškodnino, za kar komisija ni pristojna, saj je za odločitev o odškodnini pristojno sodišče, je komisija zahtevo pacientke pravilno zavrgla.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nerazumljiva vloga - poziv k dopolnitvi vloge - verjetni izgled za uspeh
Tožnica je uveljavljala, da je bila v času sklenitve pogodbe poslovno nesposobna (IV. poglavje OZ), in ne napak volje (V. poglavje OZ), kot je od nje dopolnitev v tej smeri zahtevala toženka. Ker je toženka napačno pravno ocenila navedbe tožnice, jo je zato tudi pozivala v napačni smeri in napačno presodila njeno dopolnitev. Posledično je zato tudi napačno presodila, da je prosilkina prošnja nerazumljiva in kot taka nesposobna za obravnavo. Toženka je sicer navedla, da je prošnja tudi nepopolna, vendar v tej smeri obrazložitve ni podala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški - stroški izvedenca
Strošek za plačilo izvedenke je nastal, ko je sodišče prejelo izvedensko mnenje in je izvedenka priglasila nagrado ter stroške. Drugi odstavek 11. člena ZBPP govori o nastalih stroških, zato sodišče dejstva, da založitev dodatnega predujma še ni bila izvedena, ne more upoštevati in ga tudi pravilno ni upoštevala toženka. Ker je torej strošek za plačilo izvedenskega mnenja nastal pred vložitvijo prošnje, toženka ni imela podlage, da bi prošnji tožnice na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP ugodila.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - nezakonita efektivna obrestna mera - odvzem dovoljenja
Tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja zadevi inšpekcijskega nadzora, niso relevantno dejansko stanje pri uporabi določbe 1. točke prvega odstavka 32. člena ZPotK-1, na podlagi katere je toženka izdala izpodbijano odločbo, s katero je tožniku odvzela dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja. Relevantno dejansko stanje v zvezi z izpodbijano odločbo je le ugotovitev pravnomočnosti odločbe, s katero je Tržni inšpektorat RS dajalcu kreditov izdal odločbo na podlagi sedmega in osmega odstavka 34. člena ZPotK-1, kar pa je bilo z izpodbijano odločbo ugotovljeno. Toženka je prejela predlog tržnega inšpektorata s pravnomočno odločbo, s katero je ta tožniku prepovedal sklepanje kreditnih pogodb na podlagi 3. točke sedmega odstavka 34. člena ZPotK-1, ker je dajalec kredita izračunaval efektivno obrestno mero v nasprotju z 22. členom ZPotK-1.
ZEN člen 35, 35/4, 35/4-1, 136. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
postopek evidentiranja urejene meje - evidentiranje urejene meje - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Ker je drugostopenjski organ, da bi preizkusil pravilno uporabo določbe iz 1. točke četrtega odstavka 35. člena ZEN, v postopku za izdajo izpodbijane odločbe izvajal dokaze, bi tožnico z ugotovljenimi dejstvi in dokazi zanje, saj je šlo za ugotavljanje dejstev, pomembnih za odločitev, moral seznaniti, ter ji dati možnost izjave. Ker tako ni ravnal, je kršil pravila postopka; če (namreč) stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, se to v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - stanovanjska pravica na denacionaliziranem stanovanju - nepovratna državna sredstva za rešitev stanovanjskega vprašanja - stanovanje - soba s kopalnico
V obravnavanem primeru je sporno, ali ima tožba, ki jo je z uporabo instituta BPP tožnik želel vložiti zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, v smislu 24. člena ZBPP verjetno izkazane možnosti za uspeh ali ne. Pri tem je pomembno, ali je mogoče sobo v medetaži skupaj z neizdelano kopalnico, ki predstavlja 1/10 celotne nepremičnine, šteti kot ustrezen objekt za rešitev tožnikovega stanovanjskega vprašanja, oziroma ali ga je mogoče na podlagi SZ-1 označiti kot stanovanje. Izpodbijana odločitev, po kateri da sobe z neizdelano kopalnico ni mogoče šteti za stanovanje, je najmanj preuranjena. Iz podatkov zadeve ni mogoče ugotoviti, za kakšno sobo z neizdelano kopalnico gre, kolikšna je njena kvadratura, ali je predviden samostojen vhod, ali je hiša večstanovanjska ipd. Dejstvo, da kopalnica še ni izdelana, na odločitev ne more vplivati. Že po naravi stvari pa sobe s kopalnico tudi ni mogoče avtomatično izključiti kot morebitno garsonjero in s tem stanovanje. Ob tako pomanjkljivih podatkih o nepremičnini, ki jo je kupil tožnik, ni mogoče zaključiti, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s tožbo.
Pri inšpekcijskem nadzoru gre za nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Za zakonodajalca ni nepomembno, kdo je plačnik DDV. V obravnavani zadevi je davčni organ pravilno ugotovil, da je družba A. d.o.o. za tožnico opravila gradbene storitve in da sta bila računa napačno izdana, saj se niso upoštevale določbe 76a. člena ZDDV-1 o obrnjeni davčni obveznosti. Zaradi določb 76a. člena ZDDV-1 je tožnica kot prejemnica gradbenih storitev iz naslova izgradnje parkirišč plačnica DDV, kar pomeni, da je hkrati zavezanka za obračun DDV in ima na tej podlagi tudi pravico do odbitka DDV.
trg finančnih instrumentov - zloraba trga finančnih inštrumentov - trgovanje z delnicami - tržna manipulacija - nenormalna oziroma umetna raven cene za delnico - zakoniti poslovni razlog - kazalniki tržne manipulacije
Ena od pojavnih oblik t.i. trgovalne tržne manipulacije je tudi sklenitev posla ali izdaja naročila za trgovanje, s katerim oseba ali več oseb, ki delujejo povezano, zagotovijo ceno enega ali več finančnih instrumentov na nenormalni ali umetni ravni, razen če oseba, ki je sklenila ta posel oziroma dala naročilo za trgovanje, dokaže, da je bil poslovni razlog za tako ravnanje zakonit in da so ti posli oziroma naročila za trgovanje v skladu s priznanimi tržnimi običaji na trgu, na katerem so bili sklenjeni oziroma dani. Raven cene finančnega instrumenta je na nenormalni oziroma umetni ravni, če ni rezultat dopustnega tržnega procesa. Poslovni razlog kot subjektivno merilo, ki mora biti izpolnjeno za izvzetje od prepovedane tržne manipulacije, pa mora biti zakonit in skladen s tržnimi običaji. Pri tem ne zadostuje, da ima oseba poleg nezakonitih poslovnih razlogov, kot je trgovanje z namenom vplivanja na ceno finančnega instrumenta, tudi zakonit poslovni razlog, temveč se zahteva, da ima za posel izključno zakonite poslovne razloge. Kazalniki tržne manipulacije iz tretjega odstavka 375. člena ZTFI sicer sami po sebi ne ustvarjajo domneve o manipulativnem ravnanju, ampak se mora toženka o tem konkretno opredeliti, kar je v obravnavanem primeru tudi storila.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe
Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji, predpisani v prvem odstavku 36. člena ZUS-1 oz. t. i. procesne predpostavke. Ena izmed njih je, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena). Povedano drugače, tožnik mora ves čas izkazovati pravni interes, zato je upravni spor dovoljen le v primeru, če bi si tožnik v primeru uspeha v tem sporu izboljšal svoj pravni položaj.
DDV - prodaja zemljišč - osnovna sredstva samostojnega podjetnika - obdavčljiva transakcija - izključitev sredstev podjetnika iz sistema DDV - prodaja zasebnih sredstev - prodaja sredstev v okviru opravljanja podjetniške dejavnosti - prevalitev naknadno odmerjenega DDV na kupca
Ker ima po stališču iz sodbe in sklepa VS RS X Ips 346/2013 z dne 1. 10. 2015 tožnik načeloma še vedno možnost, da se s kupcema spornih zemljišč dogovori o pogodbeni prevalitvi DDV, kupca pa možnost odbijati vstopni DDV po popravljenem računu v smislu 72. člena Zakona o davku na dodano vrednost oz. določbe 138.a člena Pravilnika, je za pravilno uporabo materialnega prava v obravnavanem primeru odločilno, ali ima tožnik možnost odmerjen DDV pridobiti nazaj od kupcev, torej doseči dogovor s kupcema. Glede kupca B. d.o.o. je z izpodbijano odločbo pravilno odmerjen 20% DDV oz. da je glede na dejansko stanje treba šteti, da dogovorjena cena ne vključuje DDV. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je imel tožnik možnost od pridobitelja (družbe B. d.o.o.) izterjati DDV, ki ga zahteva davčni organ z izpodbijano odločbo. Ne drži pa ta ugotovitev glede kupca A. d.d., glede katerega iz dejanskih ugotovitev izhaja, da tožnik nima možnosti od tega pridobitelja naknadno izterjati DDV oziroma nanj prevaliti DDV. To pa pomeni, da je glede tega pridobitelja treba šteti, da dogovorjena cena že vključuje DDV, kar posledično pomeni, da je bil tožniku z izpodbijano odločbo DDV (glede tega pridobitelja) odmerjen v previsokem znesku.
upravni spor - stranka - pravna oseba - zaključek stečaja - izbris iz sodnega registra - zavrženje tožbe
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Ker je tožeča stranka zaradi izbrisa iz sodnega registra po zaključku stečaja prenehala obstajati brez pravnega naslednika, gre za pomanjkljivost tožbe, ki je ni mogoče odpraviti. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
ZN člen 113, 113e. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
disciplinski postopek - izrek disciplinskega ukrepa - Notarska zbornica - nosilec javnih pooblastil - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Pri disciplinskem postopku zoper notarja ne gre za nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata kot javne službe, ampak za ugotavljanje odgovornosti notarja za morebitne nepravilnosti pri njegovem poslovanju, v okviru katerega se presojajo pravila poklicnega združenja. Notariat namreč opravljajo notarji kot svoboden poklic, svojo poklicno dejavnost pa praviloma opravljajo osebno (drugi in tretji odstavek 1. člena ZN). Pri odločanju v disciplinskem postopku gre torej za odločitev, sprejeto v okviru poklicnega (notranjega) nazora nad delovanjem članov zbornice, zato takšna odločitev ne predstavlja akta, izdanega v okviru izvrševanja upravne funkcije.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 267, 267/1. ZEKom-1 člen 35.
dodelitev radijskih frekvenc - izdaja odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - nova dejstva
Po določbi 1. točke 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravne sredstva, obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. V smislu citirane določbe bi morala toženka opredeliti, katera je tista okoliščina, na katero se predlog za obnovo postopka opira, in nato v smislu prvega odstavka 267. člena ZUP ugotoviti, ali je verjetno izkazana, preden bi postopala po določbi tretjega odstavka 267. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke - dogovor o načinu vračila prejete brezplačne pravne pomoči
Sklepov o vračilu neupravičeno prejete BPP ni mogoče izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ampak je potrebno dati strankam predhodno možnost, da se izjasnijo o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ker v konkretnem primeru ta možnost tožniku ni bila dana, s tem tudi ni bilo upoštevano načelo zaslišanja stranke, kar zahteva prvi odstavek 9. člena ZUP.
ZDavP-2 člen 41, 68, 77. ZUS-1 člen 52. ZUP člen 238, 238/3.
odmera davka v posebnih primerih - sredstva zavezanca - dokazovanje - nova dejstva in novi dokazi
Davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se odmeri, če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem davčnega zavezanca – fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe. Davek se odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoženja (zmanjšane za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo.
Po določbah 77. člena ZDavP-2 je dokazovanje z listinami prednostno, ne pa izključno. Sodišče ni sledilo predlogu tožnika za dokazovanje z izvedencem finančne stroke, ki ga tožnik, brez navedbe razlogov, uveljavlja šele v upravnem sporu. V delu, v katerem tožnik s predlogom za dokazovanje z izvedencem finančne stroke v upravnem sporu le dodatno dokazuje za odločitev neupoštevne navedbe, sodišče njegovemu dokaznemu predlogu ni sledilo tudi iz tega razloga. Sledilo pa tudi ni dokaznemu predlogu za zaslišanje prič, saj tožnik z njim, enako kot v davčnem postopku, dokazuje prejem gotovine v letu 2006, ne pa pravno relevantnega dejstva, da je z gotovinskimi sredstvi razpolagal tudi na presečni dan, 1. 1. 2007. V tej zvezi pa tožnik, razen pavšalne navedbe o obstoju gotovine na dan 1. 1. 2007, konkretnih dejstev o načinu, kraju hrambe gotovine itd., ki bi lahko bila predmet dokazovanja, niti ne navaja.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - formalni in materialni pogoj - odprt kazenski postopek - odnos do oškodovanca - obrazložitev odločbe
Iz spremnega dopisa direktorice, s katerim sta bili toženi stranki poslani obe potrdili sodišč o tem, da tožnica ni v kazenskem postopku, je razvidno, da je bila tožena stranka o nepravilnih podatkih glede odprtih kazenskih postopkih tožnice sicer obveščena na seji, kjer je bila sprejeta sedaj izpodbijana odločitev. Sodišče zato meni, da je tožena stranka zmotno ocenila dejansko stanje oziroma okoliščine glede nasprotujočih si podatkov o odprtih kazenskih postopkih tožnice ni v zadostni meri raziskala in je s tem dejansko stanje tudi nepopolno ugotovila.
Iz podatkov sodnega registra je razvidno, da je bila družba A., d.o.o., Koper iz sodnega registra izbrisana dne 16. 12. 2013. Glede na tako okoliščino bi morala tožena stranka oceniti tožničino obveznost izpolnitve dosojenega premoženjskopravnega zahtevka, torej oceniti ali ta obveznost še obstaja in če obstaja, da je bila družba iz sodnega registra izbrisana šele pol leta po tem, ko je sodba, s katero je bilo odločeno tudi o premoženjskopravnem zahtevku postala pravnomočna. Šele po ugotovitvi teh podatkov bi lahko tožena stranka ocenila tožničin odnos do oškodovanca.