Tožena stranka je v izpodbijani odločbi v zvezi z zdravniškim potrdilom povzela le prvi del potrdila, kjer je navedeno, da je tožnik orientiran, da je zavest bistra, mišljenje formalno in vsebinsko urejeno, da zaznavnih motenj nima. Ni pa se opredelila do tistega dela potrdila, ki kaže na obstoj bolezni, ki bi bila lahko takega značaja, da bi upravičevala podaljšanje statusa študenta. Tožena stranka bi se torej morala opredeliti do vseh navedb, ker pa se ni, je obrazložitev izpodbijane odločbe tako pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti.
javni poziv - javna dela - rok za oddajo ponudbe - način zbiranja ponudb
Ponudba tožeče stranke je prispela k toženi stranki potem, ko so bila razpoložljiva sredstva že porabljena. Zato je neutemeljen očitek tožnika, da bi bilo treba njegovo ponudbo obravnavati ob upoštevanju datuma oddaje ponudbe na pošto, saj je bil tožnik že z javnim povabilom seznanjen z načinom izbiranja ponudb.
mednarodna zaščita - pooblastilo za zastopanje - svetovalec za begunce - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Ker se tožnika ne nahajata v azilnem domu, v katerem bi morala počakati na pravnomočno odločitev o njuni prošnji za mednarodno zaščito, je sodišče ocenilo, da ne izkazujeta več pravnega interesa za vodenje postopka.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - skupna ponudba
Ponudbo prodajalke sta skupaj sprejela dva ponudnika. Za sprejemnico ponudbe je nesporno izkazano, da je lastnica sosednjega zemljišča, torej sama izpolnjuje pogoj za prednostno upravičenko po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ. Sprejemnik ponudbe pa je član kmetijskega gospodarstva, katerega nosilka je sprejemnica ponudbe ter se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, torej uporablja vsa zemljišča, ki so vključena v kmetijo. Glede na navedene dejanske okoliščine sta lahko oba podala skupno ponudbo za nakup kmetijskega zemljišča ter lahko skupaj uveljavljata prednostno upravičenje po 23. členu ZKZ ter kot kupca skupaj skleneta kupoprodajno pogodbo in postaneta solastnika kupljenega zemljišča v okviru istega kmetijskega gospodarstva.
ZN člen 113, 113e. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
disciplinski postopek - izrek disciplinskega ukrepa - Notarska zbornica - nosilec javnih pooblastil - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Pri disciplinskem postopku zoper notarja ne gre za nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata kot javne službe, ampak za ugotavljanje odgovornosti notarja za morebitne nepravilnosti pri njegovem poslovanju, v okviru katerega se presojajo pravila poklicnega združenja. Notariat namreč opravljajo notarji kot svoboden poklic, svojo poklicno dejavnost pa praviloma opravljajo osebno (drugi in tretji odstavek 1. člena ZN). Pri odločanju v disciplinskem postopku gre torej za odločitev, sprejeto v okviru poklicnega (notranjega) nazora nad delovanjem članov zbornice, zato takšna odločitev ne predstavlja akta, izdanega v okviru izvrševanja upravne funkcije.
V zadevi je sporno, ali je tožnik v skladu z drugim odstavkom 174. člena ZDavP-2 dokazal, da davčnemu dolžniku ni dolžan in zato posledično ne more biti dolžnikov dolžnik v postopku davčne izvršbe. Tudi po presoji sodišča tožnik ni izkazal, da bi do izdaje izpodbijanega sklepa dolg davčnemu dolžniku poravnal. Davčni organ je tako sklep o davčni izvršbi pravilno izdal v skladu s podatki po stanju, ki je bilo takrat izkazano. Vsa nadaljnja izvajanja tožnika o neobstoju dolga so deloma neizkazana, deloma pa predstavljajo nedopustno tožbeno novoto.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Okoliščina, da je na pritožbi, ki jo je tožnica predložila toženki, naveden datum 2. 11. 2015, pri čemer toženka ni ugotavljala, kdaj je tožnica dejansko vložila pritožbo zoper sodbo na sodišče, ne more biti razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP.
ZPP člen 77, 78, 79, 80, 81, 81/2, 81/5, 82. ZZZDR člen 192, 200.
upravni spor - pravdna sposobnost - zavrženje tožbe - začasni zastopnik
Tožnik ima stalnega skrbnika, ki je njegov zakoniti zastopnik, druge okoliščine iz 82. člena ZPP pa niso podane. Zato je sodišče tožnikov predlog, naj mu postavi začasnega zastopnika za ta upravni spor, zavrnilo.
Tožnik je tožbo vložil sam, za kar ni procesno sposoben, saj mu je bila zaradi kverulantstva poslovna sposobnost delno odvzeta. Za pravilno zaščito tožnikovih resničnih interesov skrbi in odgovarja postavljeni skrbnik. Ta ima zato pravico in dolžnost, da v vsakem konkretnem primeru (uradnem postopku) preveri, ali je treba kaj ukreniti za varstvo tožnikovih pravic, in (le) če je, to v imenu tožnika tudi storiti. Razlogi, zaradi katerih bi sodišče v obravnavanem primeru dvomilo v delo skrbnika, ki so mu bili vročeni izpodbijani sklepi, niso podani. Pozivanje skrbnika, naj odobri tožbo, ki jo je tožnik sam vložil zoper te sklepe, bi bilo v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
ZEN člen 35, 35/4, 35/4-1, 136. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
postopek evidentiranja urejene meje - evidentiranje urejene meje - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Ker je drugostopenjski organ, da bi preizkusil pravilno uporabo določbe iz 1. točke četrtega odstavka 35. člena ZEN, v postopku za izdajo izpodbijane odločbe izvajal dokaze, bi tožnico z ugotovljenimi dejstvi in dokazi zanje, saj je šlo za ugotavljanje dejstev, pomembnih za odločitev, moral seznaniti, ter ji dati možnost izjave. Ker tako ni ravnal, je kršil pravila postopka; če (namreč) stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, se to v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - nezakonita efektivna obrestna mera - odvzem dovoljenja
Tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja zadevi inšpekcijskega nadzora, niso relevantno dejansko stanje pri uporabi določbe 1. točke prvega odstavka 32. člena ZPotK-1, na podlagi katere je toženka izdala izpodbijano odločbo, s katero je tožniku odvzela dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja. Relevantno dejansko stanje v zvezi z izpodbijano odločbo je le ugotovitev pravnomočnosti odločbe, s katero je Tržni inšpektorat RS dajalcu kreditov izdal odločbo na podlagi sedmega in osmega odstavka 34. člena ZPotK-1, kar pa je bilo z izpodbijano odločbo ugotovljeno. Toženka je prejela predlog tržnega inšpektorata s pravnomočno odločbo, s katero je ta tožniku prepovedal sklepanje kreditnih pogodb na podlagi 3. točke sedmega odstavka 34. člena ZPotK-1, ker je dajalec kredita izračunaval efektivno obrestno mero v nasprotju z 22. členom ZPotK-1.
Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 4, 4/7, 68, 69, 69/6, 172a.
koncesija - podelitev koncesije - javna služba na področju raziskovalne dejavnosti - merila za podelitev koncesije
Da bo strokovno telo za vsako obliko podpore raziskovalne dejavnosti posebej razdelilo infrastrukturne programe na vrhunske, kakovostne in manj kakovostne programe, je bilo vnaprej določeno v razpisu in s tem tudi vnaprej poznano prijaviteljem. Posamezne oblike podpore raziskovalne dejavnosti so tudi določene v sedmem odstavku 4. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti (definicije).
Iz razloga zmanjšanjih proračunskih sredstev se je toženka pri razdelitvi sredstev oprla na pravilo zgornje tretjine. Določanje načina razdelitve sredstev je v pristojnosti strokovnih teles in ZSA. Posledica pravila o zgornji tretjini ni pomenila oblikovanja različnih meril o uvrstitvi infrastrukturnih programov v financiranje in s tem neenakomernega obravnavanja prijav, ampak sta tako strokovno telo in ZSA s tem pravilom, ob upoštevanju znižanja proračunskih sredstev, sledila nalogi, določeni v 172.a členu zgoraj navedenega Pravilnika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški - stroški izvedenca
Strošek za plačilo izvedenke je nastal, ko je sodišče prejelo izvedensko mnenje in je izvedenka priglasila nagrado ter stroške. Drugi odstavek 11. člena ZBPP govori o nastalih stroških, zato sodišče dejstva, da založitev dodatnega predujma še ni bila izvedena, ne more upoštevati in ga tudi pravilno ni upoštevala toženka. Ker je torej strošek za plačilo izvedenskega mnenja nastal pred vložitvijo prošnje, toženka ni imela podlage, da bi prošnji tožnice na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP ugodila.
upravni spor - stranka - pravna oseba - zaključek stečaja - izbris iz sodnega registra - zavrženje tožbe
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Ker je tožeča stranka zaradi izbrisa iz sodnega registra po zaključku stečaja prenehala obstajati brez pravnega naslednika, gre za pomanjkljivost tožbe, ki je ni mogoče odpraviti. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
Pri inšpekcijskem nadzoru gre za nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Za zakonodajalca ni nepomembno, kdo je plačnik DDV. V obravnavani zadevi je davčni organ pravilno ugotovil, da je družba A. d.o.o. za tožnico opravila gradbene storitve in da sta bila računa napačno izdana, saj se niso upoštevale določbe 76a. člena ZDDV-1 o obrnjeni davčni obveznosti. Zaradi določb 76a. člena ZDDV-1 je tožnica kot prejemnica gradbenih storitev iz naslova izgradnje parkirišč plačnica DDV, kar pomeni, da je hkrati zavezanka za obračun DDV in ima na tej podlagi tudi pravico do odbitka DDV.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 267, 267/1. ZEKom-1 člen 35.
dodelitev radijskih frekvenc - izdaja odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - nova dejstva
Po določbi 1. točke 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravne sredstva, obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. V smislu citirane določbe bi morala toženka opredeliti, katera je tista okoliščina, na katero se predlog za obnovo postopka opira, in nato v smislu prvega odstavka 267. člena ZUP ugotoviti, ali je verjetno izkazana, preden bi postopala po določbi tretjega odstavka 267. člena ZUP.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Nepravilno je stališče prvostopnega organa, da se je ob upoštevanju Odloka o odpravi in razveljavljanju vseh pravnih predpisov, izdanih med okupacijo po okupatorjih in njihovih pomagačih; o veljavnosti odločb, izdanih v tej dobi; o odpravi pravnih predpisov, ki so veljali v trenutku okupacije po sovražniku, na tej podlagi, ex lege vzpostavilo lastninsko stanje, kakršno je bilo pred okupacijo. Navedeno stališče je napačno ne glede na dejstvo, da so tudi povojni organi, v postopku podržavljenja premoženja A.A., šteli obravnavane nepremičnine za njegovo last, čeprav je bilo formalno vknjiženo kot last B., kot izhaja iz začasne odredbe Narodne vlade za Slovenije, Ministrstva za gozdove št. 2216/2 z dne 7. 10. 1945, o uvedbi začasne uprave, ki se je na podlagi sklepa Okrajnega narodnega sodišča v Mariboru, Dn št. 361/45 z dne 16. 10. 1945, zaznamovala v zemljiški knjigi tudi pri nepremičninah vl. št. 73, 80 in 91 k.o. …. Namreč, na podlagi ZRP je bil predviden postopek pridobitve oziroma vrnitve lastnine bivšim lastnikom, torej aktivno ravnanje lastnika. Lastnik je za vrnitev lastninske pravice moral vložiti zahtevo na pristojno sodišče (zadnji stavek prvega odstavka 1. člena ZRP določa, da naj se za vrnitev imovine lastnik obrne na pristojno sodišče). Avtomatizma ni bilo.
ZDavP-2 člen 41, 68, 77. ZUS-1 člen 52. ZUP člen 238, 238/3.
odmera davka v posebnih primerih - sredstva zavezanca - dokazovanje - nova dejstva in novi dokazi
Davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se odmeri, če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem davčnega zavezanca – fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe. Davek se odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoženja (zmanjšane za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo.
Po določbah 77. člena ZDavP-2 je dokazovanje z listinami prednostno, ne pa izključno. Sodišče ni sledilo predlogu tožnika za dokazovanje z izvedencem finančne stroke, ki ga tožnik, brez navedbe razlogov, uveljavlja šele v upravnem sporu. V delu, v katerem tožnik s predlogom za dokazovanje z izvedencem finančne stroke v upravnem sporu le dodatno dokazuje za odločitev neupoštevne navedbe, sodišče njegovemu dokaznemu predlogu ni sledilo tudi iz tega razloga. Sledilo pa tudi ni dokaznemu predlogu za zaslišanje prič, saj tožnik z njim, enako kot v davčnem postopku, dokazuje prejem gotovine v letu 2006, ne pa pravno relevantnega dejstva, da je z gotovinskimi sredstvi razpolagal tudi na presečni dan, 1. 1. 2007. V tej zvezi pa tožnik, razen pavšalne navedbe o obstoju gotovine na dan 1. 1. 2007, konkretnih dejstev o načinu, kraju hrambe gotovine itd., ki bi lahko bila predmet dokazovanja, niti ne navaja.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - stanovanjska pravica na denacionaliziranem stanovanju - nepovratna državna sredstva za rešitev stanovanjskega vprašanja - stanovanje - soba s kopalnico
V obravnavanem primeru je sporno, ali ima tožba, ki jo je z uporabo instituta BPP tožnik želel vložiti zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, v smislu 24. člena ZBPP verjetno izkazane možnosti za uspeh ali ne. Pri tem je pomembno, ali je mogoče sobo v medetaži skupaj z neizdelano kopalnico, ki predstavlja 1/10 celotne nepremičnine, šteti kot ustrezen objekt za rešitev tožnikovega stanovanjskega vprašanja, oziroma ali ga je mogoče na podlagi SZ-1 označiti kot stanovanje. Izpodbijana odločitev, po kateri da sobe z neizdelano kopalnico ni mogoče šteti za stanovanje, je najmanj preuranjena. Iz podatkov zadeve ni mogoče ugotoviti, za kakšno sobo z neizdelano kopalnico gre, kolikšna je njena kvadratura, ali je predviden samostojen vhod, ali je hiša večstanovanjska ipd. Dejstvo, da kopalnica še ni izdelana, na odločitev ne more vplivati. Že po naravi stvari pa sobe s kopalnico tudi ni mogoče avtomatično izključiti kot morebitno garsonjero in s tem stanovanje. Ob tako pomanjkljivih podatkih o nepremičnini, ki jo je kupil tožnik, ni mogoče zaključiti, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s tožbo.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe
Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji, predpisani v prvem odstavku 36. člena ZUS-1 oz. t. i. procesne predpostavke. Ena izmed njih je, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena). Povedano drugače, tožnik mora ves čas izkazovati pravni interes, zato je upravni spor dovoljen le v primeru, če bi si tožnik v primeru uspeha v tem sporu izboljšal svoj pravni položaj.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke - dogovor o načinu vračila prejete brezplačne pravne pomoči
Sklepov o vračilu neupravičeno prejete BPP ni mogoče izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ampak je potrebno dati strankam predhodno možnost, da se izjasnijo o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ker v konkretnem primeru ta možnost tožniku ni bila dana, s tem tudi ni bilo upoštevano načelo zaslišanja stranke, kar zahteva prvi odstavek 9. člena ZUP.