uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - dokazni postopek
Prvostopenjski organ je v postopku zaslišal predlagane priče in izvedel še nadaljnje dokaze, na katere je nato oprl ugotovitev, da tožnik ni uspel dokazati, da sta bila obravnavana objekta zgrajena pred 31. 12. 1967. Predvsem se je oprl na izvedensko mnenje sodnega izvedenca gradbene stroke A.A. z dne 10. 11. 2014, iz katerega izhaja sklep, da so vsi vidni elementi konstrukcije obeh sestavnih delov objekta (torej severnega in južnega) novejšega datuma (med 1980 in 2000), po drugi strani pa navedel jasne in določne razloge, zakaj ne sledi izpovedbam prič.
Skupna lastnina je lastnina več oseb na nerazdeljeni stvari, pri čemer njihovi deleži niso vnaprej določeni. Tožničina lastnina na skupnem premoženju je torej obstajala že pred postopkom, za katerega ji je bila odobrena BPP, nastala pa je na podlagi zakona. Zgolj ugotovitev njenega deleža na skupni lastnini zato ni njenega premoženja ne povečala, ne zmanjšala.
inšpekcijski postopek - ukrep okoljskega inšpektorja - okoljevarstveno dovoljenje - obstoječa naprava - nova naprava
Za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe je pravno pomembno le vprašanje, ali je treba predmetno napravo obravnavati kot novo ali kot obstoječo. Toženka je to ugotovila, svoje ugotovitve ustrezno obrazložila, tožnik pa jih po vsebini niti ne izpodbija. Po teh ugotovitvah obravnavana naprava pomeni novo napravo, uporaba prehodnega režima iz 172. člena ZVO-1 pa je po izrecnem in nedvoumnem besedilu te določbe vezana na izključno obstoječe naprave. Tožnik bi torej lahko uspešno zahteval uporabo tega režima izključno v primeru, če bi izpodbil ugotovitve toženke o tem, da gre za novo napravo, česar ni storil.
Zatrjevanje tožnikov, da je sporni objekt v tistem času imel gradbeno dovoljenje in da bi bilo kvečjemu mogoče govoriti o neskladni gradnji, sta organa obeh stopenj zavrnila z obširnimi dejanskimi ugotovitvami, saj je sporni objekt na kraju samem izmeril inšpektor ter primerjal dejanske dimenzije objekta z načrti projekta PGD tip 6/201, november 1991, ki ga je izdelal ..., na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje z dne 21. 5. 1992. Konkretna odstopanja v tlorisu ter postavitev notranjih sten ne ustrezajo tistim iz gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da je bil zgrajen drug objekt, ki pa gradbenega dovoljenja nima, zato ga je upravni organ prve stopnje pravilno okvalificiral za nelegalno gradnjo.
Za sporni objekt je bilo v vsem časovnem obdobju od njegove gradnje do danes potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo, v zadevi pa ni sporno, da tožnika z gradbenim dovoljenjem za sporni objekt ne razpolagata.
Gradbeni inšpektor lahko lahko izreče ukrep odstranitve objekta le za tisti del objekta, za katerega je z odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka 153. člena ZGO-1 ugotovil, da gre za neskladno gradnjo in odredil njeno ustavitev do pridobitve spremenjenega gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - odstranitev dela objekta
Tožnikovih navedb, ki se nanašajo na ugotavljanje neskladne gradnje, ne drugostopenjski organ ne sodišče ne moreta upoštevati, saj je bila neskladna gradnja ugotovljena že s predhodno inšpekcijsko odločbo z dne 2. 8. 2013 (prva faza). V tej, drugi fazi postopka, pred izdajo izpodbijane odločbe, je moral gradbeni inšpektor le preveriti, če je tožnik ravnal v skladu z navedeno prvo inšpekcijsko odločbo, torej če je v določenem roku zaprosil za spremembo gradbenega dovoljenja ali če je bila njegova zahteva za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrnjena ali zavržena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sestava kazenske ovadbe
Tožnik je želel brezplačno pravno pomoč za sestavo kazenskih ovadb in zastopanje pred tožilstvom. Brezplačna pravna pomoč pa je zagotovljena samo za oblike sodnih postopkov in izvensodnega poravnanja spora, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nepravdni postopek - pravnomočno zaključen postopek
Postopek, v zvezi s katerim stranka prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je že pravnomočno zaključen. Zato stranka v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - obvezna obramba
V obravnavanem primeru je tožnica sama pooblastila zagovornika v kazenskem postopku, zaradi česar ji zagovornik po uradni dolžnosti na podlagi določb ZKP ni bil dodeljen. Glede na navedeno dejansko stanje ter pravno stališče Vrhovnega sodišča RS je torej razlaga 3. člena ZBPP, po kateri je specialna ureditev ZKP izključila uporabo ZBPP v vseh primerih obvezne obrambe z zagovornikom po 70. členu ZKP, napačna.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - obnova postopka - prekluzivni rok
Tožnica se je že dne 3. 9. 2013 seznanila z vsebino izjave imenovane priče, oziroma z okoliščino, da ni več mogoče izvesti sodnega postopka oziroma kazenskega pregona zaradi zastaranja, kar tudi po presoji sodišča obenem tudi pomeni, da je tožena stranka pravilno zaključila, da je prekluzivni subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča tako potekel dne 3. 10. 2013, zato je predlog tožnice prepozen.
Tožničin pooblaščenec v konkretnem primeru ne uživa statusa stranke, ampak zgolj zastopa stranko na podlagi in v okviru danega pooblastila.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - odjava stalnega prebivališča - načelo zaslišanja stranke
Tožnica je šele v pritožbi imela možnost navajati, zakaj meni, da ni bila izbrisana, saj se ni sama odjavila. Drugostopenjski organ se je sicer do pritožbenih navedb opredelil, pred izdajo odločbe pa stranki ni dal možnosti, da se opredeli do vseh tistih navedb, zaradi katerih tožena stranka v drugostopenjski odločbi meni, da so neutemeljene. Treba je namreč upoštevati, da je v obravnavani zadevi drugostopenjski organ sam odločil o prošnji za izdajo posebne odločbe. Ni odločil le o pritožbi, kateri je sicer ugodil in izpodbijani sklep odpravil, ampak je odločil tudi o sami zahtevi. V postopku, ki ga je sam izpeljal, je opravil poizvedbe, če je tožnica očeta pooblastila, da jo odjavi, prvostopenjski organ mu je poslal kopijo odjave, potem pa je odločil tako o pritožbi kot tudi o sami zahtevi za izdajo posebne odločbe.
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) člen 28, 46, 46/11. ZMZ člen 50.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Okoliščina, da je tožnik samovoljno zapustil Azilni dom in se vanj ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Sodišče je zato zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo tožnika zavrglo.
ZUSDDD člen 1č. ZUP člen 9, 146, 237, 237/2, 237/2-3.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - načelo zaslišanja stranke - kršitev pravil postopka
Iz podatkov v spisu izhaja, da upravni organ tožniku ni dal možnosti, da bi se pred izdajo odločbe izjasnil o ključni sporni okoliščini skladno z zahtevami po določilih 9. in 146. člena ZUP, to je glede obrazca tožnikovega očeta oziroma njegove matere o odjavi stalnega prebivališča tožnikove družine in o prijavi novega stalnega prebivališča v BIH, na katerem temelji sporna odločitev in ker te pomanjkljivosti drugostopenjski organ ni odpravil, je s tem podana bistvena kršitev določb upravnega postopka.
prostorsko načrtovanje - predlog občinskega prostorskega načrta - celovita presoja vplivov načrta na okolje - odločba o obveznosti izvedbe postopka celovite presoje vplivov na okolje
Celovita presoja vplivov na okolje ni potrebna za plan, izdelan na podlagi plana, za katerega je že bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje, če za planirane posege niso določeni novi ali podrobnejši izvedbeni pogoji. Prav za slednje pa gre v obravnavanem primeru, saj so namreč za izvedbo obravnavanega centra za ravnanje z odpadki z občinskim podrobnim prostorskim načrtom predpisani podrobnejši izvedbeni pogoji.
brezplačna pravna pomoč - vrnitev prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Tožnica je v pravdnem postopku uspela, prav tako ji je bil dosojeni znesek (skupaj s stroški pravdnega postopka) plačan, torej je tudi dejansko pridobila premoženje. Ker je prejela tudi s sodbo prisojene stroške postopka, pa je dolžna povrniti ne samo razliko med stroški, ki bi jih lahko Republika Slovenija izterjala na podlagi 46. člena ZBPP in dejansko izplačanimi stroški, temveč dejansko izplačane stroške v celoti.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - obrazložitev odločbe
Iz prvega odstavka odstavka 4. člena ZDIJZ jasno izhaja, da mora zahtevana informacija že obstajati, zato ni mogoče zavezancu nalagati, da bi jo moral iz računalniške baze pridobivati na način, ki bi zanj pomenil nesorazmerno visok dodaten vložek časa in truda. Od stališča, da mora informacija že obstajati v točno taki obliki, kot je prosilec zaprosil zanjo, je možno odstopati le izjemoma, ko je zahtevano informacijo možno iz računalniške baze dobiti na enostaven način in takoj. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa ni razvidno natančno, koliko časa bi tožeča stranka porabila za to, da bi zahtevane podatke pridobila za vse šole, saj je zgolj na splošno obrazloženo, da trud organa za priklic podatkov ostaja v razumnih mejah, ne da bi bilo konkretno navedeno, kolikšen vložek časa in truda terja od tožeče stranke, da zahtevane podatke posreduje prosilcu.
ZMZ člen 28, 28/3, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-3, 55/1-4.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - splošno znana dejstva - nepomembna ali zanemarljiva dejstva - protislovnost in nekonsistentnost navedb
Z vidika morebitnega vračanja v Afganistan bi morala biti za toženo stranko relevantna tista dejstva, ki se nanašajo na 3. alinejo 28. člena ZMZ. O teh dejstvih pa se je tožena stranka izrekla na nesprejemljivo poenostavljen način, ko je izhajala iz splošno znanega dejstva, da razmere na celotnem območju Afganistana niso takšne, da bi vrnitev tožnika lahko pomenila resno škodo v vseh provincah. Teh pravno-relevantnih okoliščin za državo Afganistan ni mogoče ugotavljati s pavšalnim sklicevanjem na splošno znana dejstva, kakor tudi ne na znana dejstva, da UNHCR izvaja program za podporo vračanju državljanov v Afganistan iz Pakistana in Irana, ne da bi pristojni organ za ta dejstva navedel tudi dovolj zanesljive in časovno relevantne vire informacij.
Pomanjkljivo postavljena vprašanja ob podaji prošnje za mednarodno zaščito so razlog za napačno uporabo 2. točke 55. člena ZMZ v konkretnem primeru. Kajti v danih okoliščinah tožena stranka ne more tožniku upravičeno očitati, da je pri vložitvi prošnje navajal le dejstva, ki so nepomembna ali zanemarljiva za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite, če je navajal okoliščine preganjanja (v Iranu), za katere je menil, da so relevantne in po mnenju sodišča tudi so relevantne, vendar bi jih bilo nujno treba obravnavati v povezavi z okoliščinami možnega preganjanja ali resne škode v primeru vrnitve v Afganistan. O tem pa tožena stranka tožnika ni v ničemer izprašala in teh dejstev ni raziskala na zanesljiv in dovolj celovit način.
pravniški državni izpit - plačilo stroškov opravljanja pravniškega državnega izpita - sklenitev delovnega razmerja v pravosodnih organih
Organ je svojo odločitev sprejel na podlagi 19. b člena ZPDI, po katerem stroške pravniškega državnega izpita krije kandidat, ki v treh letih po opravljenem izpitu po svoji volji ne sklene delovnega razmerja v organih iz prvega odstavka 11. a člena tega zakona (to pa so: sodišče, državno tožilstvo, državno pravobranilstvo, ministrstvo za pravosodje).
Sodišče se ne strinja z razlogovanjem tožnika, da besedilo ''po svoji volji'' ne terja aktivnega iskanja zaposlitve in da ta določba terja od njega le, da ponujenega delovnega mesta ne zavrne. Ne gre namreč za situacijo iz 11. a člena ZPDI.