brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za brezplačno pravno pomoč - nepopolna vloga
Tožnik je z dopisom posredoval zahtevane podatke in zapisal, da za sina ne bo izpolnjeval obrazca, ker ne spada več v skupno gospodinjstvo, ker je postal samostojen. Glede na navedeno, Organ za BPP ni imel podlage za zavrženje prošnje tožnika, kar naj bi tožnik ne predložil vseh podatkov.
ZEN člen 26, 26/1, 27, 28, 28/1, 37, 37/1, 39, 39/1, 39/4, 39/5, 39/7. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
zemljiški kataster - meja - ureditev meje - postopek evidentiranja urejene meje - nestrinjanje s predlagano mejo - postopek za sodno ureditev meje - predlog za sodno ureditev meje - obrazložitev odločbe - obrazložitev izpodbijane odločbe - pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Iz rednega in zgodovinskega zemljiškoknjižnega izpiska je razvidno, da se je med postopkom sicer spremenilo lastništvo obravnavane nepremičnine, vendar sprememba lastništva ne vpliva na odločitev v predmetni zadevi, saj sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve v času njene izdaje, torej na dan, ko je bila solastnica te nepremičnine tožnica. Glede na vsebino predloga za sodno ureditev meje, pa bi morala tožena stranka pojasniti, zakaj šteje, da ZKT 20088 med strankami ni sporna in zakaj šteje, da ta ZKT ni predmet urejanja meje v sodnem postopku (z drugimi besedami, se opredeliti do predloga za sodno ureditev meje po vsebini tega predloga). Ker tega tožena stranka ni pojasnila, njene odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
tujec - tožba v upravnem sporu - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - zanemarljive posledice - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnikov pravni položaj se zaradi teka postopka razveljavitve dovoljenja ni v ničemer spremenil. Izpodbijani sklep v ničemer ne vpliva na obravnavo tožnikove prošnje za podaljšanje dovoljenja oziroma si tožnik tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu in odpravo izpodbijanega sklepa svojega položaja v postopku podaljšanja dovoljenja ne more izboljšati.
dostop do informacij javnega značaja - davčna tajnost - poslovna skrivnost
Upravna postopka sta bila že zaključena, zato dostop do informacij ne more škodovati njuni izvedbi, zahtevani dokumenti ne ustrezajo pogojem, da bi jih lahko obravnavali kot davčno tajnost, ker niso nosili oznake davčne tajnosti in jih prvostopenjski organ ni obdeloval za namene davčnega postopka, da bi na njihovi podlagi davčni organ odločil o davčni obveznosti, za poslovno skrivnost pa ne gre iz razlogov, ker so podatki po zakonu javni, če gre za podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Dejstvo, da prvostopenjski organ v isti zadevi z isto številko po pravnomočnosti sklepa vodi tudi postopek nadzora izvršitve izdanega akta, ne pomeni, da je predhodni postopek ugotavljanja skladnosti delovanja kolektivnih organizacij z določbami ZKUASP še v teku in zato ni mogoče slediti prvostopenjskemu organu, da bi razkrivanje zahtevanega podatka škodovalo izvedbi konkretnega postopka. Tožena stranka je zavzela pravilno stališče, da dejstvo, da je prvostopenjski organ vodil tudi postopek izvršitve izrečenih ukrepov, ne pomeni, da je zaradi tega postopka treba zavrniti dostop do dokumentov tudi iz postopka ugotavljanja skladnosti delovanja kolektivne organizacije z določbami ZKUASP.
Drugostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je subjektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti glede zahtevanih informacij sicer izpolnjen, vendar pa tretji odstavek 39. člena ZGD-1 določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, pri obeh presojenih postopkih pa je prvostopenjski organ tožeči stranki naložil odpravo kršitev, zato predmetna sklepa ne moreta predstavljati poslovne skrivnosti v delih, v katerih gre za ugotovitve organa o kršitvah zakona ne glede na to, da je tožeča stranka tudi te ugotovitve označila kot poslovno skrivnost.
Do informacij javnega značaja je upravičen vsakdo in mu pri tem ni potrebno izkazovati niti pravnega interesa niti navajati razlogov, zakaj želi dostop do neke informacije.
Sodišče sicer meni, da je mogoče govoriti o davčni tajnosti, oziroma varovanju podatkov zaradi davčne tajnosti tudi pri organih, ki ne postopajo po določbah ZDavP-2, vendar le v primerih, ko je pri podatkih, ki naj bi bili davčna tajnost, nesporno izkazana povezanost med davčnim organom in drugim organom, kar pravilno navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo. Zahtevane informacije bi moral prvostopenjski organ kot davčno tajnost obravnavati, če bi te informacije obdeloval izključno z namenom, da bi davčni organ na njihovi podlagi odločil o davčni obveznosti. Če gre za identične dokumente, ki jih je za svoje namene kasneje potreboval tudi FURS, Urad za intelektualno lastnino pa jih je potreboval v druge namene, pa ni dolžnost tožene stranke, da bi pri FURS opravljala poizvedbo.
Ker je tožnica v predmetni zadevi po tem, ko ji je bil izdan dopolnilni sklep, sodišču sporočila, da tožbo umika (in da pri njej torej ne vztraja več), je sodišče v skladu s citiranim tretjim odstavkom 39. člena ZUS-1 predmetni postopek ustavilo.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - smrt stranke - sprejem ponudbe - nova dejstva in novi dokazi - zavrnitev tožbe
Ne drži, da so prodajalci dolžni zagotoviti predmet prodaje, ki je prost bremen. Ravno zaradi svobode urejanja obligacijskih razmerij lahko prodajalci prodajajo tudi zemljišča, ki so obremenjena s hipoteko.
Predlog tožnika, da bi se sklenila pogodba z njim in prodajalci po tem, ko bi prodajalci izbrisali vknjižene hipoteke iz zemljišč, na katerih se nahajajo, ne pomeni sprejema ponudbe prodajalcev, temveč njeno zavrnitev in podajo druge ponudbe, saj je njegova ponudba vsebovala bistveno spremembo predmeta prodaje. Zato sodišče ugotavlja, da posel glede tega pogoja tožnika med tožnikom in prodajalci ni bil sklenjen. Tudi drugi predlog tožnika, da bi se sklenila pogodba z njim in prodajalci le glede zemljišč, na katerih ni vknjižene hipoteke, ne pomeni sprejema ponudbe prodajalcev, temveč njeno zavrnitev in podajo druge ponudbe, saj je njegova ponudba vsebovala bistveno spremembo predmeta prodaje. Zato sodišče ugotavlja, da posel tudi glede tega tožnikovega pogoja med tožnikom in prodajalci ni bil sklenjen.
V zvezi s prvo izpodbijano odločbo je ugotoviti, da je bilo pritožbi tožnika ugodeno s strani organa druge stopnje, ki je ugodil pritožbi obsojenca in odločbo odpravil ter vrnil v ponovni postopek. Ker je tožnik s pritožbo uspel, nima interesa za upravni spor in je glede tega potrebno iz teh razlogov tožbo zavreči.
Glede druge odločbe je ugotoviti, da je tožena stranka z njo odločila, da se tožnika namesti v poseben strožji režim prestajanja kazni zapora, tožnik pa je vložil izpodbojno tožbo. Ker tožnik več ni na prestajanju zaporne kazni, kjer bi bil v posebej strožjem režimu, to po presoji sodišča pomeni, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vloženo tožbo, saj svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
V tožničinem primeru gre za t.i. veriženje prošenj za BPP, ki ga ZBPP ne dopušča. Posledično tožnica tudi ne more uspeti z ugovori o omejitvi njenih pravic do javnih sredstev, do osebne lastnine, do zagovornika po BPP in do enake enake obravnave pred zakonom. Če bi organ, upoštevajoč ugotovljeno in (tudi) nesporno dejansko stanje, odločil nasprotno, torej tožnici dodelil BPP izven in mimo pogojev, ki jih ZBPP določa, bi ga s tem kršil.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja ali dohodka - pridobitev premoženja
Pravno podlago za vračilo sredstev iz naslova BPP predstavlja 48. člen ZBPP, ki pogojuje vračilo z delnim ali celotnim uspehom v postopku in da obstaja na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobljeno premoženje oziroma dohodki, pri tem pa se ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobljeno. Sodišče ugotavlja, da se je tožena stranka v 8. točki obrazložitve glede temelja za vračilo sredstev iz naslova BPP sklicevala le na en predmet dedovanja in sicer na nepremičnino, na posamezni del št. 5 v stavbi ... k.o. ...
Sodišče zaključuje, da je nedvomno tožnik pridobil dediščino oziroma premoženje, s tem ko je za prej omenjeno nepremično vpisan kot eden od solastnikov in da morebitno oviranje pri izvrševanju lastninske pravice ne more predstavljati pravno upoštevanega ugovora, da do dedovanja ni prišlo.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - tujec - dokazovanje vzajemnosti - pravica do izjave
Toženka bi morala pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika seznaniti z ugotovitvami glede (ne)obstoja mednarodnih pogodb in vzajemnosti, in mu dati možnost, da se o tem izjavi, pa tega ni storila. Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe dejansko ni imel možnosti ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu stanju. Če bi se tožnika seznanilo z odgovorom Ministrstva za pravosodje, ki je za uporabo določbe 10. člena ZBPP bistven, bi se lahko že pred izdajo izpodbijane odločbe do njegove vsebine opredelil, in sicer tako glede dejstva obstoja vzajemnosti kot glede (ne)obstoja mednarodne pogodbe, ki bi obvezovala Republiko Slovenijo.
lekarniška dejavnost - podružnice - dovoljenje za poslovanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Izrek izpodbijanega sklepa ni skladen z obrazložitvijo, prav tako sta neskladna tudi uvod izpodbijanega sklepa in obrazložitev. Zaradi navedenih neskladnosti se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - elektroenergetski objekt - izrek odločbe - nejasen izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Ne glede na to, da je iz izreka odločbe po oceni sodišča sicer jasno, v katerem delu zemljišča naj bi obremenitev zemljišča s služnostjo potekala, ni jasno in konkretno določen njen potek (npr. koliko metrov do parcelne meje oziroma parcelnih meja poteka ta obremenitev, kakšne so njene prostorske meje, itd.). To potrjuje že sam drugostopenjski organ, ko se v svoji obrazložitvi pri razlagi pravilnosti izreka opira na katastrski prikaz poteka daljnovoda in na Uredbo (pri čemer ni jasno, v katerem členu je ta potek določen, saj drugostopenjski organ navede ''le'' alineji in odstavka, ne pa člena - op. sod.), iz česar bi se dalo sklepati, da je konkretni potek služnosti in dostopne poti jasno razviden šele iz drugih listin (na katere se izrek prvostopenjske odločbe niti ne sklicuje, kot to tudi opozarja tožnik) in iz materialnopravnega predpisa, ki velja v obravnavanem primeru. To pa za preizkus pravilnosti izreka odločbe ne zadošča.
Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe konkretni razlogi o določitvi dostopne poti, njenem poteku na tožnikovem zemljišču, kot tudi v zvezi z časovno omejitvijo poteka dostopne poti niso niti navedeni, drugostopenjski organ pa je s tem v zvezi navedel, da je iz spisovne dokumentacije razvidno, da gre za začasno pot, ker je namenjena le koriščenju času gradnje stojnega mesta daljnovoda, kar potrjuje in izhaja tudi iz sedme alineje 4. točke drugega in prvega odstavka 10. člena Uredbe. V tem delu tako tudi obrazložitev izpodbijane odločbe ne zadosti standardu obrazložitve po 214. členu ZUP.
ZBPP člen 30 ,30/6, 30/7, 30/8. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
brezplačna pravna pomoč - odvetniški stroški - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - nedovoljena tožba - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom v postopku BPP dodeljeni odvetnici ni bilo priznanih 50 točk za prejem sodbe in končno poročilo stranki. Vendar pa tožbe v konkretni zadevi ni vložila navedena odvetnica, ki je kot izvajalka BPP zastopala tožnico v navedenem delovnopravnem sporu in kateri organ ni priznal navedenih priglašenih stroškov, pač pa je tožbo vložila upravičenka do BPP.
Z izpodbijanim sklepom v pravice tožnice - upravičenke do BPP ni bilo poseženo, zato glede tega zavrnilnega dela uveljavljanih stroškov odvetnice nima pravnega interesa za vložitev tožbe.
Stališče, da bi izvajalec BPP, ki po določbah ZBPP in odločitvi organa za BPP ne bi bil poplačan v želenem obsegu in višini, manjkajoče plačilo lahko uveljavljal od prosilca za BPP, bi slednjega postavila v zelo neugoden in negotov položaj. Glede na to je vsaka druga zahteva po povrnitvi teh stroškov od prosilca v nasprotju z določbami ZBPP.
inšpekcijski ukrep - izvršitev ukrepa kmetijskega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe
Tožbeni ugovori (pavšalno sklicevanje na dejstvo, da naj bi bila okoliška kmetijska zemljišča prav tako uporabljana v nekmetijski namen, vendar ne-sankcionirana, ter navedba, da gre v tem primeru za zasebno lastnino, po kateri so postopali brez dovoljenja in sodne odločbe) se po vsebini nanašajo na odločbo, ki se izvršuje in ne na predmet tega upravnega spora (torej na izrek denarne kazni v upravnem izvršilnem postopku), zato jih skladno s prvim odstavkom 292. člena ZUP sodišče ni moglo upoštevati.
ZDDPO-2 člen 12, 12/2, 12/3. ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/2, 68/3. ZDDV-1 člen 76b.
davek od dohodka pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni inšpekcijski nadzor - najem - povezana oseba - lastništvo
Ker prihodki, ki jih je tožnik izkazal v svojem knjigovodstvu na podlagi navedenega računa šele v obračunskem letu 2016, morali pa bi biti izkazani v letu 2010, tudi po presoji sodišča niso bili pravilno izkazani v skladu s pravili SRS, je zato pravilna odločitev davčnega organa, da v davčnem obdobju leta 2016 ne morejo biti upoštevani, skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZDDPO-2.
Glede na ugotovitve davčnega organa, da tožnik za obravnavano davčno obdobje leta 2016 ni upošteval prihodkov iz naslova najemnin, je po presoji sodišča davčni organ utemeljeno pristopil k oceni prihodkov iz tega naslova na pravni podlagi 68. člena ZDavP-2.
brezplačna pravna pomoč - upravni postopek - pavšalne navedbe - zavrženje vloge
Ker pri vložitvi pritožbe zoper odločbo Centra za socialno delo ali njeni obravnavi pred drugostopenjskim upravnim organom ne gre za sodni, pač pa za upravni postopek, je toženka pravilno zaključila, da tožnici zahtevana BPP v skladu z ZBPP ne more biti dodeljena. Posledično je toženka, na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP, tožničino prošnjo pravilno in zakonito zavrgla kot nedovoljeno.
Pri odločanju o tem, kaj je predmet zahteve in dovoljenj, je treba izhajati iz projektnega dela vloge, ki v bistvenem determinira predlagani gradbeni poseg po vsebini. Prvostopenjski organ pa je svojo ugotovitev, da se uporabno dovoljenje nanaša na 11 apartmajev in 26 hotelskih sob, medtem ko iz DGD izhaja, da so apartmaji izvedeni v celoti, oprl izključno na opis teh delov objekta v uporabnem dovoljenju. Ugotovitev torej ne temelji na primerjavi PID, za katerega organ sam navaja, da z njim ni razpolagal, ampak izključno na poimenovanju posameznih delov stavbe v besednem delu uporabnega dovoljenja, ki jih je organ primerjal z DGD in sklepal, da gre povsod tam, kjer vrata vodijo neposredno iz hodnika, za apartma.
davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka vstopnega DDV - vstopni DDV - davčna utaja - davčna ugodnost - zloraba sistema DDV - obrnjena davčna obveznost
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na zakonsko določene pogoje, v tem smislu pa tožnica ne mroe v postopku nepriznanja pravice do odbitka DDV utemeljevati svojih poslovnih ravnanj s sklicevanjem na nepodelitev slovenske ID (npr. da je izdala dobropis in nov račun zgolj zaradi navedbe slovenske davčne številke na računu).
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 37, 55, 55/6. ZUP člen 214, 214/1.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - pogoji za podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - pravnomočna obsodba - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - nevarnost za javni red in varnost - pravica do družinskega življenja - neobrazložena odločba
Tožena stranka ni v zadostni meri raziskala, kakšne so potrebe tožnikovih sinov in kakšna je tožnikova vloga v razmerju do obeh otrok. Tožnik se je namreč skliceval, da sta oba sinova otroka s posebnimi potrebami in to dejstvo izkazoval z odločbama pristojnega zavoda, iz katerih pa ni razvidno, kakšno posebno pomoč otroka potrebujeta. Tožena stranka bi zato lahko tožnika o tem zaslišala ali ga pozvala k predložitvi ustreznih dokazil. Šele na tej podlagi bi nato presojala, ali gre za take potrebe, ki jih otroka lahko zadovoljujeta le v Republiki Sloveniji, ali pa bi jih lahko zadovoljevala tudi v izvorni tožnikovi državi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoj
V zvezi z določbo 5. alineje 8. člena ZBPP mora biti izpeljana in uporabljena ustavi skladna interpretacija. Jezikovna razlaga tega določila ni dovolj z vidika Ustave RS, sicer bi se to določilo lahko uporabljalo v nasprotju s pravico do enakega dostopa do sodnega varstva ne glede na socialni položaj stranke v primeru dostopa do sodnega varstva v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem.
Do vložitve tožbe v tem upravnem sporu so o tožničinih prošnjah za brezplačno pravno pomoč odločali zgolj organi sodišč, ki so zadolženi za odločanje o prošnjah kot upravni organi po določbah upravnega postopka, in torej ni izkazano veriženje upravnih sporov zaradi brezplačne pravne pomoči.