kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - obseg pooblastila kolektivne organizacije
Ker bi tožeča stranka nadomestila in honorarje zbirala na račun avtorjev, izpad navedenih prihodkov ne more predstavljati zmanjšanja premoženja tožeče stranke v smislu pravnorelevantne škode. Ker ne gre za škodo v sferi tožeče stranke, bi za tako uveljavljani tožbeni zahtevek morala izkazati, da so nanjo prešla materialnopravna upravičenja avtorjev, katerih premoženje se je zmanjšalo.
Tožeča stranka svoje aktivne legitimacije ne more utemeljevati na določbi 4. točke 146. člena ZASP, ki kolektivnim organizacijam daje pooblastilo za uveljavljanje varstva avtorskih pravic. Ta določba namreč daje kolektivnim organizacijam položaj zastopnika zgolj v postopkih za uveljavljanje odškodninskih ali drugih pravovarstvenih zahtevkov iz 167. člena ZASP, ki so naperjeni zoper uporabnike, ki z neupravičeno uporabo avtorskih del posegajo v izključne pravice.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055285
ZASP člen 148, 160. ZPP člen 215. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del.
pojem diskoteke - uporaba tarife - višina avtorske odmene - pravno vprašanje - dejansko vprašanje - trditveno in dokazno breme
Diskoteka je kompleksen pojem stvarnega sveta. V luči avtorske tarife je takšen kompleksen pojem obenem materialnopraven. Nanj se namreč sklepa na podlagi občih (in na ta način objektiviziranih) okoliščin. To sklepanje vsebuje materialnopravne prvine.
patent - sposobnost biti stranka - firma - uporaba skrajšane firme - pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti - stroški izvedenca
Obstoj stranke je opredeljen s firmo družbe, ki se tudi vpiše v sodni register (1. odstavek 47. člena v zvezi z 12. členom ZGD.
Tožena stranka, kot jo je opredelila tožeča stranka, je torej v preteklosti dejansko obstajala, zaradi njenega izbrisa zaradi pripojitve pa v trenutku vložitve tožbe ni več obstajala, družba L., farmacevtska družba, d.d., je le univerzalni pravni naslednik družbe, ki jo je kot toženo stranko opredelila tožeča stranka.
Podana je pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti dejstvo, da se je nadaljnjega postopka na strani tožene stranke udeleževala pravna naslednica tožene stranke, niti okoliščina, da je tožeča stranka v toku nadaljnjega postopka od vloge z dne 1. 7. 2005 dalje kot toženo stranko opredeljevala njenega pravnega naslednika.
Omenjena sodba Okrožnega sodišča v Mariboru ne more predstavljati razloga za obnovo postopka iz 9. točke 394. člena ZPP, ker se odločitev v tem sporu v ničemer ni opirala nanjo in se tudi ni mogla, saj je bila izdana šele po izdaji odločbe Vrhovnega sodišča RS v obravnavani zadevi. Tudi z oceno prvostopnega sodišča, da ta sodba ne more predstavljati novega dejstva oziroma dokaza iz 10. točke 394. člena ZPP se pritožbeno sodišče strinja. Prvostopno sodišče pravilno kot odločilno izpostavlja, da je bilo v sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru ugotovljeno enako, kot je v smislu predhodnega vprašanja v tem sporu odločilo že prvostopno sodišče.
pravo intelektualne lastnine - civilno procesno pravo
VSL0055594
ZPP člen 315, 343, 343/4, 315, 343, 343/4. ZIL-1 člen 47, 119, 47, 119. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 496, 496-3.
izključnost blagovne znamke - kolizija dveh znamk - izbris iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - vmesna sodba
Z izbrisom iz sodnega registra je prvotožena stranka prenehala, pri čemer pa glede na določila ZFPPIPP izbrisana družba nima univerzalnih pravnih naslednikov, na katere bi prešle obveznosti, ki so bile predmet odločitve prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi. ZFPPIPP ureja v 6. odst. 442. člena zgolj prevzem odgovornosti aktivnih družbenikov za denarne obveznosti izbrisane družbe, kar pa ni bilo predmet odločanja prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi.
Izključna upravičenja po 47. členu ZIL-1 je potrebno obravnavati v drugi luči v primeru, ko je ravnanje tretjega skladno z izključnostno pravico druge osebe. V takem primeru pride do kolizije več izključnih pravic, pri čemer vsaka zase uživa samostojno varstvo v smislu prepovednih zahtevkov zoper tretje osebe. Vendar pa zaradi narave izključnosti to pomeni, da nosilec ene izključne pravice ne more uspeti zoper nosilca druge izključne pravice, dokler le-ta ni prenehala. Do tega pa lahko pride tudi z uveljavljanjem izbrisnega zahtevka po 119. členu ZIL-1.
Odločitev o temelju enega od tožbenih zahtevkov v smislu vmesne sodbe mora biti v izreku sodbe izrecna in določno oblikovana, saj ima le taka lahko tudi učinek pravnomočnosti, na katero je sodišče v nadaljnjem postopku vezano. Ker odškodninski tožbeni zahtevek temelji na drugih materialnopravnih predpostavkah kot prepovedni zahtevek, odločitev o enem od tožbenih zahtevkov ne predstavlja tudi odločitve o temelju drugega tožbenega zahtevka.
pravo intelektualne lastnine - civilno procesno pravo
VSL0055563
ZASP člen 5, 15, 5, 15. ZPP člen 199, 199. ZIL-1 člen 39, 39/2, 39, 39/2.
stranska intervencija - vstop v pravdo - intervencijski interes - ničnost modela - varstvo avtorske pravice
Predlagatelj ima kot oblikovalec spornih profilov vse pravne možnosti uveljavljati zahtevek za plačilo nadomestila od tožene stranke po ZASP in po ZPILDR. Na njegov pravni položaj sploh ne more vplivati odločitev o tožbenem zahtevku v tem sporu na ugotovitev ničnosti modela.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSK0004290
ZASP člen 5, 5/1-12. ZPIZ-1 člen 27, 27/2, 213.
izvedensko delo – avtorsko delo – pokojninsko in invalidsko zavarovanje – prispevek za posebne primere zavarovanja
6% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se obračunava za vsa izplačila prejemkov na podlagi avtorskih pogodb, s katerimi se plačuje delo sodnih izvedencev.
ZASP člen 92, 92/1, 92/1-3, 92/5, 167, 167/1. OZ člen 168, 168/3, 168, 168/3.
založniška pogodba - prenehanje založniške pogodbe- trajanje založniške pogodbe - izgubljeni dobiček - materialna avtorska pravica - pravica do reprodukcije, objave in distribucije dela
V skladu s 3. točko 1. odstavka 92. člena ZASP založniška pogodba preneha, če je potekel rok trajanja pogodbe. Ker tožena stranka delno svoje pogodbene obveznosti izdaje dela ni izpolnila, je potekel rok trajanja pogodbe v smislu 3. točke 1. odstavka 92. člena ZASP. Založniška pogodba je s tem prenehala po samem zakonu.
ZVK člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZIL-1 člen 47, 123, 123/1, 47, 123, 123/1.
blagovne znamke - varstvo konkurence - dejanje nelojalne konkurence - začasna odredba - gospodarski promet - namen trženja - nastopanje na trgu
O gospodarskem prometu govorimo, kadar se določena dejavnost opravlja na trgu (običajno) proti plačilu, zaradi pridobitve tržnega položaja. Merilo za gospodarski promet je, ali je fizična ali pravna oseba na trgu (kot ekonomskem prostoru, na katerem se srečujeta ponudba in povpraševanje in na katerem učinkuje ali bi moglo učinkovati neko dejanje v konkurenci) podrejena tržnim zakonitostim. Pravno odločilen za opredelitev določenega dejanja pravne ali fizične osebe kot dejanja, storjenega v gospodarskem prometu, na trgu, je namen, zaradi katerega je bilo to dejanje opravljeno.
Civilna kazen je sicer res po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, ki se glede na določbo 3. odstavka 247. člena Obligacijskega zakonika, ne more dogovoriti za denarne obveznosti, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje. Vendar pa ob pojasnjeni trditveni podlagi tožbe ne gre za uveljavljanje civilne kazni zaradi zamude pri plačilu nadomestila, temveč prvenstveno za uveljavljanje tega zahtevka zaradi kršitve materialnih avtorskih pravic (pravice do javnega izvajanja v smislu 2. točke 26. člena ZASP), ki so se v konkretnem primeru odrazile v naštetih kršitvah zakonskih pravil (razen že omenjenih tudi 21. člena in 1. odstavka 81. člena ter 153. člena, ki uzakonjajo dolžnost pridobitve pravic in plačila za uporabo – tudi v primeru ko gre za kolektivno upravljanje – avtorskih pravic). Kot izhaja iz povzete tožbene dejanske podlage, tožena stranka niti ni posredovala sporeda del in podatkov potrebnih za ugotovitev višine plačila, nato pa kljub pozivu tožeče stranke pred vložitvijo tožbe ni plačala ustreznega nadomestila zaradi uporabe avtorskih del. V takšnih primerih pa ob povedanem obstaja pravna podlaga tudi za civilno kazen (glej v teoriji: dr. Miha Trampuž: Kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, Ureditev v Sloveniji in Evropski skupnosti, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 85 in 86).
pravo intelektualne lastnine - nelojalna konkurenca
VSL0007677
ZVK člen 13, 13/3, 13/3-5, 13, 13/3, 13/3-5. ZASP člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZIL-1 člen 33, 33/1, 33/2, 37, 37/2, 37/4, 33, 33/1, 33/2, 37, 37/2, 37/4.
model - kršitev pravice do modela - videz izdelka - izgled celotnega izdelka - predhodna uporaba - aktivna legitimacija - aktivna legitimacija za varstvo modela - dejanje nelojalne konkurence - avtorsko delo - avtorska pravica - materialna avtorska pravica
Predmet zavarovanja modela ni bil izgled podplata, temveč celotnega obuvala, zato je tudi morebitno kršitev modela potrebno presojati skozi izgled celotnega obuvala. Izgled podplata na zaščitenem modelu je samo ena od značilnosti obuvala, ki je predmet zaščite. Kršitve modela pa ni mogoče utemeljiti zgolj z zatrjevanjem, da je tožena stranka na svojem izdelku uporabila eno od značilnosti, ki so sestavni del zaščitenega modela, če zgolj ta element na obuvalu tožene stranke ne ustvari identičnega celotnega vtisa, kot ga ustvari izgled obuvala tožeče stranke, ki je zaščiten s citiranim modelom.
ZMed člen 9, 9/1, 9/3. ZIL-1 člen 44, 44/1, 47, 119, 119/1, 44, 44/1, 47, 119, 119/1.
pogovorna oddaja - varstvo blagovne znamke - tožba na izbris znamke iz registra - tožba na prepoved uporabe znaka
V primeru obstoja dejanskih stanov iz 1. odstavka 44. člena ZIL-1, katerih del je tožeča stranka zatrjevala, ima imetnik znamke proti drugemu imetniku znamke pravovarstveni zahtevek po 119. členu ZIL-1, to je tožbo na izbris znamke iz registra in prepoved uporabe znaka. Tožeča stranka tožbe na izbris znamke iz registra ni vložila. Zato njenemu zahtevku na prepoved uporabe znaka TV Petelin za storitve, glede katerih je zavarovan z "znamko", ne da bi se istočasno zahteval izbris znamke iz registra (za razreda 35, 38), ni mogoče nuditi pravnega varstva.
Potencialnega kršitvenega dejanja tudi sicer ne predstavlja že dejstvo produkcije samo, temveč uporaba znaka TV Petelin za produkcijo TV programa.
V kolikor pa bi bilo trditve tožeče stranke o 24-urnem oddajanju programa z narodnozabavno glasbo moč razumeti kot trditve o nemožnosti razmejitve med produkcijo in oddajanjem programa, potem se s tožbenim zahtevkom po 47. členu ZIL-1, ki je naperjen le proti uporabi znaka (ne posega pa v vprašanje registracije znamke prve tožene stranke), tožeča stranka ni poslužila ustreznega varstva svojih pravic.
pravo intelektualne lastnine - zavarovanje terjatev
VSL0055571
ZIZ člen 272, 272. ZIL-1 člen 123, 123/2, 123/2-a, 123/2-b, 123/2-c, 123, 123/2, 123/2-a, 123/2-b, 123/2-c.
blagovna znamka - začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Tožeča stranka bi morala že v trditveni podlagi o preprečitvi nastanka težko nadomestljive škode navesti vsaj okvirne podatke o tem, kakšna težko nadomestljiva škoda bi ji lahko nastala zaradi prodaje ustekleničenega vina tožene stranke pod znakom C. d' I., ki je domnevno enak znamki tožeče stranke, ki je zaščitena.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0006608
ZPP člen 339/2-14. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b, 44/1-c, 119, 119/1, 119/1-a, 119/1-b.
razveljavitev znamke - izbris znamke - pravne posledice izbrisa znamke - pravne posledice razveljavitve znamke - slaba vera - slaba vera prijavitelja znamke - prijava znamke v slabi veri - podobnost znamke - verjetnost zmede
Slaba vera prijavitelja je izkazana, če je ta vedel, da nekdo drug že uporablja določen znak za označevanje identičnega ali podobnega blaga z namenom posega v položaj drugega brez utemeljenega razloga ali z namenom pridobitve možnosti, da se drugemu prepreči nadaljnja uporaba tega znaka.
Pojem prijave znamke v slabi veri zajema prijavo, ki pomeni zlorabo ali je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, pomeni omejitev konkurence na področju uporabe znakov. Za slabo vero pa ne gre že, če prijavitelj ve za okoliščino, da tretji uporablja določen znak, ne da bi pridobil pravico do znamke, temveč takrat, ko bi šlo za dejanje nelojalne konkurence zaradi posnemanja znaka z znamko in posledično povzročanja zmede na trgu ali onemogočanja tuje konkurence.
Presoja o verjetnosti zmede mora biti celovita. Izhajati mora iz celostne primerjave spornih znakov, pri tem pa mora zlasti upoštevati razlikovalne in prevladujoče elemente. Vsebovati mora oceno verjetnosti povezovanja s prejšnjo znamko, ki je vključena v verjetnost zmede ter služi določitvi njenega obsega.
Nesporno sicer je, da registracija za blago ali storitve, ki spadajo v različne razrede po Nicejski klasifikaciji, nujno ne pomeni, da si blago ali storitve niso podobne. Vendar pa je oceno o podobnosti mogoče podati le upoštevaje okoliščine posameznega primera.
pravo intelektualne lastnine - zavarovanje terjatev
VSL0055581
ZIL-1 člen 123, 123/1, 123/2, 123, 123/1, 123/2.
model - varstvo modela - začasna odredba- regulacijska začasna odredba
Predlagana začasna odredba je po vsebini deloma enaka prepovednemu (in odstranitvenemu) zahtevku tožeče stranke. Takšna (ureditvena) začasna odredba pa je dopustna le, če je jasno izkazana nevarnost nastanka nenadomestljive škode, pri čemer je interes tožnika potrebno tehtati z interesi toženca, kar med drugim zahteva presojo, ali bi začasna odredba lahko bila "reverzibilna".
V postopku za izdajo začasne odredbe konkurenca dveh pravic pripelje do kolizije teh pravic. Zato je potrebno vprašanje dopustnosti varstva ene od teh pravic z izdajo začasne odredbe, dokler druga pravica še obstaja, presojati izredno restriktivno in ga dopustiti le v izjemnih primerih.
Ob vprašanju, ali je neko delo plagiat, je treba biti vselej pozoren na to, kolikšna je avtorjeva determiniranost z občo idejo določenega predmeta (v konkretnem primeru: s posteljo, omaro...).
znamka - tožba na izbris znamke - izbris znamke - znak razlikovanja - razlikovalna moč znamke - relativni razlogi za registracijo - verjetnost zmede v javnosti - skupni izvor primerjanega blaga - ovira za registracijo - znamka z ugledom - funkcije znamke - pojem prejšnje znamke - serija znamk - družina znamk - poznanost znamke - zainteresirana javnost - znana znamka - sloveča znamka - prekinitev p
Za presojo o verjetnosti zmede je pomembno stališče o možnosti sklepanja o skupnem izvoru primerjalnega blaga (storitev).
Razumevanje pojma skupnega izvora blaga se neločljivo navezuje na funkcijo znamke, da zagotavlja potrošniku določeno in pričakovano kvaliteto proizvoda (ali storitev).
Izhodišče presoje o pojmu verjetnosti zmede v javnosti (prim. (b) točko 1. odstavka 44. člena ZIL-1-UPB3) je odgovor na vprašanje, ali proizvodi ali storitve, označevani s spornim znakom, vzbujajo pri potrošnikih predstavo, da gre za proizvajalca, ki sta na nek način ekonomsko povezana.
Pri tem je uveljavljeno stališče, da večja razlikovalna moč znamke povečuje verjetnost zmede.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - NELOJALNA KONKURENCA
VSL0055622
ZVK člen 13, 13/2. ZZMP člen 15, 15/1, 15/1–3, 116a. TRIPS člen 39.
dejanje nelojalne konkurence – nastopanje na trgu – upravni postopek – kršitev določb - upravnega postopka - dobri poslovni običaji
Kljub temu, da po mnenju tožeče stranke za izdajo dovoljenja za promet niso bili izpolnjeni pogoji, nastopanje tožene stranke z zdravilom T. na trgu še ni dejanje nelojalne konkurence.
Vprašanje registracije zdravila tožene stranke kot nujno potrebne pripravljalne faze za dostop in nastopanje z zdravilom na trgu, ne sodi v pojem „nastopanje na trgu kot aktivnost podjetja, ki je usmerjena na pridobitev tržnega položaja“.
novost patenta - stanje tehnike - dostopnost javnosti - izumiteljska raven - dolžnost razkritja izuma - naknadna objektivna kumulacija zahtevkov - nova dejanska podlaga
V stanje tehnike sodijo (poenostavljeno) prejšnje patentne prijave ne glede pri tem na obseg kasneje pridobljenega patenta. Enako velja, če je informacija, ki je predmet patenta, postala dostopna javnosti na primer s trženjem produkta, ki to informacijo razodeva. Šteje se namreč, da je informacija postala dostopna javnosti, če je dostopna le eni osebi, ki jo razume in ji ni naložena dolžnost varovanja poslovne skrivnosti.
Preizkus novosti poteka po poti posamične primerjave, pri čemer se predmet patentne prijave oziroma izpodbijanega patenta primerja s celotno vsebino vsake posamezne informacije (t.j. praviloma z vsebino konkretnega dokumenta, npr. patentnega spisa, članka v znanstveni reviji itd.) iz stanja tehnike. Pri tem je odločilno, kaj lahko strokovnjak iz neke objave, uporabe itd. neposredno razbere.
Trditve o obstoju nove informacije, ki je tvorila znano stanje tehnike ob prijavi spornega patenta, pomeni namreč uveljavljanje nove dejanske podlage, ki je bila ostalim dotlej podrejena.