krajevna pristojnost – ugovor krajevne nepristojnosti - ustalitev krajevne pristojnosti
Ugovor krajevne nepristojnosti se v skrajšanem postopku sme podati do začetka glavne obravnave, torej do predstavitve obtožnega predloga s strani državnega tožilca.
dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore za proizvodnjo električne energije - obnovljivi viri - varstvo pravnih pričakovanj - prepoved retroaktivnosti
Vrhovno sodišče o dovoljenosti revizije odloča na podlagi ZUS-1 ob primerni uporabi določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V postopku odločanja o dovoljenosti revizije po 83. členu ZUS-1 pa procesno jamstvo obrazloženosti ni niti primarno niti odločilno. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem že vzpostavilo obsežno prakso, iz katere je razvidno, na podlagi kakšnih zahtev bo revizijo dovoljevalo in s tem že doseglo stopnjo jasnosti in preglednosti, ki strankam omogoča jasno zavedanje njihovih procesnih možnosti glede dovoljenosti revizije. Vrednotenje teh zahtev v konkretnem primeru pa je kot presoja zakonskega prava v končni pristojnosti Vrhovnega sodišča samega. Niti z vidika ustavnih niti zakonskih zahtev Vrhovno sodišče ne vidi dolžnosti vsebinsko podrobneje obrazložiti odločitev o tem, da ne bo dovolilo revizije kot izrednega pravnega sredstva, ki ga človekove pravice ne terjajo. Tudi ob odsotnosti podrobnejše obrazložitve takega sklepa pa se v postopku njegove izdaje Vrhovno sodišče seveda vselej seznani z argumenti strank v postopku, ki se na dovoljenost revizije nanašajo, in opravi njihovo skrbno vsebinsko presojo.
Načelo varstva zaupanja v pravo posamezniku in pravni osebi zagotavlja, da država pravnega položaja posameznika oziroma pravne osebe ne bo poslabšala arbitrarno, to je brez razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. Ker gre za splošno pravno načelo in ne neposredno za eno od človekovih pravic, katerim po 15. členu Ustave pripada strožje varstvo zoper morebitne omejitve in posege, to načelo nima absolutne veljave. V večji meri kot posamezne človekove pravice je dostopno možnim omejitvam, torej temu, da je v primeru konflikta oziroma kolizije med to in drugimi ustavnimi dobrinami treba v t. i. tehtanju dobrin presoditi, kateri izmed ustavno zavarovanih dobrin (ali načelu varstva zaupanja v pravo ali načelu prilagajanja prava družbenim razmeram) je v posameznem primeru treba dati prednost.
tožba zaradi varstva ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - pristojnost upravnega sodišča - notarska prodaja zastavljenih nepremičnin - notar kot nosilec javnih pooblastil
Ker gre za izvensodno prodajo, torej za prodajo brez sodnega postopka izvršbe na nepremičnine, je stališče sodišča prve stopnje, da se pritožnica taki prodaji lahko zoperstavi v pravdnem postopku, napačno.
Tožnica s tožbo po 4. členu ZUS-1 izpodbija akte in dejanja toženca kot nosilca javnih pooblastil notarske prodaje, zoper njegove akte in dejanja v postopku notarske prodaje pa ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
ZEkom-1 člen 60, 60/8, 243, 243/2. Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev člen 12, 13.
dovoljena revizija - dodelitev radijske frekvence - podaljšanje dodelitve radijske frekvence - znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine - kriteriji, določeni z zakonom - revizija dovoljena po vrednosti - Metodologija izračuna najmanjšega zneska
Stališče, po katerem je določitev zneska iz drugega odstavka 243. člena oziroma upoštevanje kriterijev iz osmega odstavka 60. člena ZEKom-1 "le" strokovna analiza, ki temelji na pravilih stroke, je torej po presoji Vrhovnega sodišča materialno pravno napačno. Pri tem je treba poudariti, da zahteva po presoji upoštevanja predpisanih kriterijev ne pomeni zahteve po presoji utemeljenosti ugovorov o "strokovnih napakah" pri določitvi zneska. Ali je posamezen ugovor ugovor nepravilne uporabe materialnega prava ali očitek o napačni uporabi pravil stroke, pa je odvisno od vsebine predpisanih kriterijev, tj. od vprašanja, kako natančno so dognanja različnih strok vsebovana v posameznem zakonskem kriteriju. Bolj ko je zakonski kriterij podrobno opredeljen s pravili, ki jih je oblikovala stroka, manj zadržana je lahko sodna presoja upoštevanja teh kriterijev.
Po oceni Vrhovnega sodišča navzočnosti obdolženca v kazenskem postopku ni mogoče zagotoviti z blažjim ukrepom kot je pripor, pripor pa je tudi neogibno potreben, da se zagotovi varnost ljudi. S kaznivimi dejanji, ki jih je obdolžen, je bila povzročena velika premoženjska škoda, ki lahko ogrozi obstoj ali celo povzroči propad gospodarske družbe, to pa ima lahko za posledico tudi izgubo premoženja in zaposlitev oseb, katerih eksistenca je vezana na družbo.