• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 10
  • >
  • >>
  • 61.
    VSRS sklep II Ips 20/2014
    17.12.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VS0018120
    OZ člen 239, 239/1, 924, 924/1, 966, 977.
    dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - osebno zavarovanje - življenjsko zavarovanje - nezgodno zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - zavarovalni primer - zavarovalni riziko - kaznivo dejanje - znaki kaznivega dejanja - zavarovalna vsota - zavarovalno kritje - zavarovalnina - vsotno zavarovanje - izključitev zavarovalnega rizika - vzročna zveza

    Med izključene rizike sta pogodbeni stranki z določbo 5. točke 16. člena Splošnih pogojev AUVB 95 uvrstili tudi nezgode, ki se zgodijo pri poskusu ali storitvi kaznivega dejanja s strani zavarovanca. Glede na takšno pogodbeno določilo je pri presoji, ali je določen riziko (nezgoda) izključen iz zavarovalnega kritja, odločilno, ali ravnanje tožnice kot zavarovanke, ki je povzročilo realizacijo rizika (prometno nezgodo z dne 4. 10. 2006), predstavlja poskus ali storitev kaznivega dejanja.

    Če je zavarovanec za kaznivo dejanje obsojen zaradi znaka, ki ni v vzročni zvezi z nastankom nezgode, uporaba določb Splošnih pogojev AUVB 95 o izključenih rizikih ni utemeljena. Sama kršitev cestnoprometnih predpisov, ki je glede na vsebino obsodilne sodbe edini pravnorelevantni vzrok za nastanek zavarovalnega primera, glede na določbo prvega odstavka prej veljavnega 325. člena KZ še ne izpolnjuje znakov tega kaznivega dejanja. Sodišči nižjih stopenj sta ob ugotovljeni vsebini pogodbe iz nanizanih razlogov zato zgolj s sklicevanjem na obsodilno sodbo za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti napačno zaključili, da je tožnica zavarovalni primer povzročila s kaznivim dejanjem, s čimer sta zmotno uporabili materialno pravo.

  • 62.
    VSRS Sodba I Ips 4623/2011-107
    17.12.2015
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2007817
    KZ člen 201, 201/2.
    kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje – zakonski znaki kaznivega dejanja – dvojna kaznivost
    V primeru kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja se konkretno, storilcu očitano ravnanje, presoja glede na vse okoliščine primera, tako na primer glede na mladoletnikovo starost, kraj, kjer se je tako ravnanje izvršilo, način in intenziteto samega ravnanja ter s tem prizadejanih telesnih ali duševnih bolečin in podobno.
  • 63.
    VSRS sodba II Ips 162/2014
    17.12.2015
    STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS0018121
    ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2. ZN člen 47, 47-1.
    nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - sporazumno razpolaganje - privolitev zakonca - konkludentna privolitev - obličnost - zastavna pravica na nepremičnini - dobrovernost zastavnega upnika
    V sodni praksi in teoriji je uveljavljeno stališče, da gre za skupno in sporazumno razpolaganje s skupnim premoženjem tudi v primeru, če zakonec naknadno odobri razpolaganje svojega zakonca, pri čemer ni potrebno, da je (predhodna ali naknadna) privolitev zakonca izrecna oziroma v določeni obliki - zadošča konkludentno izraženo soglasje (ob predpostavki, da je zakonec seznanjen z razpolaganjem).
  • 64.
    VSRS Sklep I Kr 39962/2011-82, enako tudi I Kr 21363/2016-5
    17.12.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007783
    ZKP člen 35.
    prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi - izločitev sodnika
    Običajni hierarhični in kolegialni odnosi med sodniki, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica, ne morejo vzbujati dvoma v zunanji videz nepristranskosti sojenja.
  • 65.
    VSRS Sodba I Ips 62103/2012-1105
    17.12.2015
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2007774
    ZKP člen 357, 357-3. 372, 372-1. KZ-1 člen 301, 301/1. ZJRM-1 člen 6, 7, 22.
    kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - sodelovanje v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje - zakonski znaki kaznivega dejanja – uradno dejanje – delovanje v skupini - prekršek
    Obdolžencem se ni očitalo le neupoštevanje ukaza policistov, naj se razidejo in prenehajo s kršitvami javnega reda in miru, ampak tudi zavestno sodelovanje v skupinah protestnikov, ki sta policistom z aktivnim ravnanjem (metanjem granitnih kock, steklenic, palic in drugih nevarnih predmetov) poskusili preprečiti izvedbo ukazanega ravnanja, zakonitih konkretnih policijskih nalog zagotavljanja varnosti življenj, osebne varnosti, varnosti premoženja ter vzdrževanje javnega reda in miru.
  • 66.
    VSRS sklep II Ips 258/2015
    17.12.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018156
    ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 367, 367/2, 367/5, 377.
    dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - enotno sosporništvo - zsvrženje revizije
    Seštevanje vrednosti po prvem odstavku 41. člena in petem odstavku 367. člena ZPP pri subjektivni kumulaciji zahtevkov v primeru navadnega sosporništva ne pride v poštev.
  • 67.
    VSRS sodba II Ips 347/2013
    17.12.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0018093
    URS člen 26. ZKP člen 216/7, 220, 224, 252.
    pravica do povrnitve škode - odgovornost države za delo državnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - hišna preiskava - zaseg predmetov - predkazenski postopek - škoda
    Odločitev glede vrnitve zaseženih predmetov lahko sprejmejo le pristojni organi v okviru (pred)kazenskega postopka. Usoda zaseženega denarja je torej vezana na usodo (pred)kazenskega postopka. Šele potem bo mogoče ugotoviti, ali je toženka ravnala (ne)zakonito in kršila ustavne pravice, ko tožniku ni vrnila (njegovih) zaseženih predmetov (ter mu morda povzročila škodo). Predkazenski postopek zoper tožnika pa še ni končan, zato so razlogi višjega sodišča, da je v tem trenutku preuranjeno sklepati, da je tožniku z zasegom denarja kot protipravnim ravnanjem organov toženke nastala škoda, pravilni.
  • 68.
    VSRS sodba II Ips 215/2014
    17.12.2015
    STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018124
    ODZ paragraf 418. ZPP člen 7, 339, 339/2-14.
    lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dogovor o gradnji - originarna pridobitev lastninske pravice - bistvena kršitve določb pravdnega postopka
    Dogovori oziroma pogodbe med graditeljem in lastnikom zemljišča lahko izključujejo uporabo pravil o gradnji na tujem svetu, vendar le v primerih, ko se v takšnih dogovorih oziroma pogodbah uredijo medsebojne pravice in obveznosti oziroma razmerja v zvezi z gradnjo na zemljišču. V takšnih situacijah je ob drugačnih obligacijskopravnih pa tudi stvarnopravnih učinkih dogovorov izključena uporaba pravil o originarni pridobitvi lastninske pravice na zemljišču na podlagi gradnje.
  • 69.
    VSRS Sklep X Ips 3/2014
    16.12.2015
    UPRAVNI SPOR - DENACIONALIZACIJA
    VS1015312
    ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2. ZDen člen 10, 10/2.
    dovoljenost revizije - denacionalizacija - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje - FIP - rešeno pravno vprašanje - vrednostni kriterij - vrednost spora v uvodu revizije - zavrženje revizije
    Vprašanje, ki je v sodni praksi že rešeno, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj odločitev o tem vprašanju ni več objektivno pomembna z vidika pravnega reda kot celote, tj. za zagotavljanje pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

    Če v uvodu revizije navedena sporna vrednost (t. i. punctum) v reviziji ni pojasnjena, niti ni razvidna iz dokončnega upravnega akta, ki je predmet izpodbijanja v upravnem sporu, in iz katerega sicer izhaja, da je denacionalizacija obravnavanega premoženja zahtevana v obliki odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe, revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
  • 70.
    VSRS Sodba I Up 145/2015
    16.12.2015
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS1015389
    ZMZ člen 2, 2/2, 21, 21/3, 23, 23/1-10, 26, 27, 27/5, 27/6, 91, 91/3. ZPP člen 8, 239, 239/1.
    mednarodna zaščita - status begunca - splošna verodostojnost prosilca - preganjanje zaradi istospolne usmerjenosti - pripadnost določeni družbeni skupini - sodna odločba o statusu begunca kot dovoljenje za stalno prebivanje - neposredna izvedba dokazov - prosta presoja dokazov - prevod subjektivnih vprašanj
    Pri ugotavljanju splošne verodostojnosti je treba upoštevati ne le elemente, ki govorijo v škodo, ampak tudi v prid prosilčevi verodostojnosti, in upoštevati posameznikovo subjektivno dojemanje dogodkov ter vpliv poteka časa na pomnjenje.

    Kaznivost homoseksualnih dejanj v državi je pokazatelj, da družba dojema osebe, ki taka dejanja prakticirajo, za nesprejemljive in zato drugačne, s tem pa za pripadnike določene družbene skupine. Vendar sodba C-199/12 do C-201/12 ne izpostavlja kaznivosti tovrstnih ravnanj kot okoliščine, ki mora biti vselej podana, da je mogoče šteti, da družba neko skupino dojema kot (od sebe) različno.

    Odločitev, da sodna odločba o priznanju statusa begunca velja kot dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji, začne učinkovati s pravnomočnostjo sodbe.

    Vprašanje „ali menite, da je bilo srečanje v kavarni z napadalci slučajno, ali pa je bilo srečanje vnaprej predvideno in posilstvo načrtovano, še preden ste se spoznali v kavarni?“ pomeni kršitev prepovedi iz prvega odstavka 239. člena ZPP.

    V obravnavani zadevi, ko je bila odločitev odvisna med drugim tudi od tega, ali je bil tožnik že žrtev preganjanja zaradi istospolne usmerjenosti, tako vprašanje pričo, ki je tožnikov življenjski partner, napeljuje, kako naj odgovori, saj kot alternativo predstavi tisto, kar se jasno ponuja v prid ugotovitvi o še večji tožnikovi izpostavljenosti preganjanja, ki se kaže v vnaprej premišljenem napadu nanj.
  • 71.
    VSRS Sodba X Ips 433/2014
    16.12.2015
    UPRAVNI SPOR - ENERGETIKA
    VS1015318
    URS člen 2, 22, 127, 157. ZUS-1 člen 22, 83, 86. EZ člen 64n.
    dovoljena revizija - varstvo pravnih pričakovanj - pomembno pravno vprašanje - obseg revizijske presoje v upravnem sporu
    Vrhovno sodišče o dovoljenosti revizije odloča na podlagi ZUS-1 ob primerni uporabi določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V postopku odločanja o dovoljenosti revizije po 83. členu ZUS-1 pa procesno jamstvo obrazloženosti ni niti primarno niti odločilno. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem že vzpostavilo obsežno prakso, iz katere je razvidno, na podlagi kakšnih zahtev bo revizijo dovoljevalo in s tem že doseglo stopnjo jasnosti in preglednosti, ki strankam omogoča jasno zavedanje njihovih procesnih možnosti glede dovoljenosti revizije.

    Vrhovno sodišče mora kot revizijsko sodišče na pravilno uporabo materialnega prava po določbi 86. člena ZUS-1 paziti po uradni dolžnosti. Vendar pa ima navedeni preizkus v upravnem sporu svoje meje, saj je tudi kritika pravne presoje ugotovljenih dejstev lahko celovita le ob ustrezni revizijski trditveni podlagi, v postopku revizije pa se presoja tudi omejuje na obseg, ki izhaja iz dovoljenosti revizije kot vsebinske procesne predpostavke. To pomeni, da se v primeru, da je revizija dovoljena zaradi odgovora na pomembno pravno vprašanje (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1) tudi presoja sodišča v postopku revizije omejuje na trditveno podlago revidenta in okvir presoje, ki izhaja iz navedenega pomembnega pravnega vprašanja.

    Načelo varstva zaupanja v pravo posamezniku in pravni osebi zagotavlja, da država pravnega položaja posameznika oziroma pravne osebe ne bo poslabšala arbitrarno, to je brez razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. Ker gre za splošno pravno načelo in ne neposredno za eno od človekovih pravic, katerim po 15. členu Ustave pripada strožje varstvo zoper morebitne omejitve in posege, to načelo nima absolutne veljave.
  • 72.
    VSRS Sklep X Ips 337/2013
    16.12.2015
    UPRAVNI SPOR
    VS1015328
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
    dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni oblikovano - revizijske navedbe o kršitvah materialnega prava
    Če bi moralo Vrhovno sodišče na podlagi revizijskih navedb o zmotni uporabi materialnega prava samo oblikovati pravno vprašanje in ga nato še opredeliti kot pomembno (ker njegova rešitev presega pomen za konkretno zadevo), niso izkazani pogoji za dovolitev revizije iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
  • 73.
    VSRS Sklep I Up 320/2015
    16.12.2015
    UPRAVNI SPOR - VOLITVE
    VS1015343
    ZUS-1 člen 32.
    začasna odredba - dostop do volišča - časovna omejenost za izdajo začasne odredbe - uporaba ZIZ v upravnem sporu
    Po presoji Vrhovnega sodišča bi sicer moralo sodišče prve stopnje o zahtevi za izdajo začasne odredbe odločiti po vsebini in je ne bi smelo zavreči iz razloga, da je v tej zadevi že odločilo o tožbi, saj se začasna odredba lahko izda do izdaje pravnomočne odločbe (drugi odstavek 32. člena ZUS-1), sodba sodišča prve stopnje pa še ni pravnomočna. Sodišče prve stopnje bi lahko torej ob sodbi izdalo tudi začasno odredbo z učinkom do pravnomočne odločitve v upravnem sporu. Ker pa je za izdajo začasne odredbe ob odločanju o pritožbi v upravnem sporu pristojno tudi Vrhovno sodišče, je za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva pritožnikov njuno zahtevo za izdajo začasne odredbe Vrhovno sodišče presojalo po vsebini in na tej podlagi odločilo o zakonitosti sklepa sodišča prve stopnje.

    Glede na to, da se zahteva za izdajo začasne odredbe nanaša na bodoče ravnanje tožene stranke, torej na omogočanje uresničevanja volilne pravice pritožnikov ob glasovanju na referendumu, bi moral iz dejanskega stanja zadeve izhajati spor med tožečo in toženo stranko upravnega spora glede načina uresničevanja volilne pravice pritožnikov, ki bi ga moralo sodišče urediti z začasno odredbo in s tem preprečiti nastanek težko popravljive škode. Vendar pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi tak spor sploh ne obstaja.
  • 74.
    VSRS Sodba IV Ips 67/2015
    15.12.2015
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VS2007796
    ZP-1 člen 65, 65/5. ZVoz člen 60, 60/2.
    pravice obrambe - možnost izjave o prekršku - odločanje sodišča - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini – zakonski znaki prekrška
    Zakonodajalec je začetek teka dve letnega roka, v katerem sme državljan Republike Slovenije voziti z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal organ tuje države (drugi odstavek 60. člena ZVoz), vezal na trenutek prijave prebivališča v Republiki Sloveniji in ne na njegov dejanski namen, da prebiva v Republiki Sloveniji.
  • 75.
    VSRS Sodba IV Ips 42/2015
    15.12.2015
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS2007749
    ZP-1 člen 42, 42/1.
    zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka – začetek postopka o prekršku
    Zakon ne določa, kdaj se postopek o prekršku začne po uradni dolžnosti, vendar mora biti dejanje prekrškovnega organa tako individualizirano, da se nanaša na konkretnega kršitelja in konkretno dejanje, neposredno usmerjeno v pregon storilca zaradi prekrška.

    V konkretnem primeru je bil postopek o prekršku začet z izdajo plačilnih nalogov na ime lastnice vozila, s tem pa v celoti izpolnjena procesna predpostavka, ki omejuje začetek postopka o prekršku na trideset dni.
  • 76.
    VSRS Sodba IV Ips 73/2015
    15.12.2015
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VS2007787
    URS člen 22, 29.
    pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - vnaprejšnja dokazna ocena
    Pravica obdolženca, da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist, sodi med temeljna jamstva poštenega postopka iz 29. člena Ustave, ki morajo biti obdolžencu zagotovljena tudi v postopku o prekršku.
  • 77.
    VSRS Sodba IV Ips 69/2015
    15.12.2015
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VS2007806
    ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 155/2, 167, 167/2. ZPrCP člen 8, 8/1, 8/2.
    bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe – odgovornost lastnika vozila - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe
    Stališče, da bi morala kršiteljica kot direktorica pravne osebe, ki je lastnik vozila, v svojem podjetju ustrezno ukrepati in preveriti vse okoliščine z namenom ugotovitve, kdo dejansko je v času storitve prekrška vozil osebni avtomobil, sicer se sama odgovornosti ne more razbremeniti, je materialnopravno zmotno.
  • 78.
    VSRS Sodba IV Ips 72/2015
    15.12.2015
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS2007782
    ZP-1 člen 167, 167/2, 171, 202c, 202c/4. ZKP člen 427.
    bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zahteva za sodno varstvo - obrazložitev - presoja navedb zahteve - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – invalidnost
    V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je storilec kljub invalidnosti I. kategorije sposoben opravljati naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti ter o zadevi ponovno odločiti.
  • 79.
    VSRS Sodba IV Ips 68/2015
    15.12.2015
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS2007781
    ZP-1 člen 59, 59/3, 62, 155, 155/1-8, 155/2, 167, 167/2.
    bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev sodbe
    Navedbe zahteve za sodno varstvo, s katerimi je storilka zatrjevala, da je bila kaznovana za isti prekršek dvakrat, so dovolj konkretizirane in hkrati bistvene, zato se je sodišče dolžno do njih konkretno opredeliti.

    Sodba nima razlogov, če sploh nima obrazložitve ali če nima obrazložitve o kateri izmed odločb, vsebovanih v izreku.
  • 80.
    VSRS sklep II DoR 192/2015
    14.12.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0018036
    SPZ člen 64. OZ člen 480. ZPP člen 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija - prodajna pogodba - pravna napaka - ukradeno vozilo - odgovornost prodajalca - izključitev odgovornosti - lastninska pravica na premičnini - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    - ali je tožena stranka glede na ugotovljeno dejansko stanje na vozilu pridobila lastninsko pravico po 64. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) oziroma na podlagi priposestvovanja ter ali ima takšna pridobitev lastninske pravice za posledico izključitev odgovornosti prodajalca iz 488. člena Obligacijskega zakonika (OZ),

    - ali je v primeru, če je prodajalec pridobil lastninsko pravico na prodani stvari, ta bila obremenjena s pravno napako v trenutku sklepanja kupoprodajne pogodbe med pravdnima strankama,

    - kakšno je razmerje med določbama 64. člena SPZ in 488. člena OZ.
  • <<
  • <
  • 4
  • od 10
  • >
  • >>