Odgovor na revizijsko dopuščeno vprašanje se glasi: Glede dolžine odpovednega roka se uporabijo določbe ZIPRS0607, glede načina odpovedi pa določbe ZPSPP.

Zakon ne določa, koliko znaša sorazmerni del odpravnine in tudi ne določa kriterijev za določitev sorazmernega dela odpravnine, kar je razumljivo glede na to, da napotuje na dogovor med delavcem in delodajalcem. Vendar pa to ne pomeni, da je ta pravica delavca nedoločljiva. Če ne pride do dogovora med delavcem in delodajalcem mora o tej pravici odločati sodišče.

Višino razlike med plačo, ki je delavcu šla na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi in plačo na podlagi ponujene pogodbe za neustrezno delovno mesto, je potrebno upoštevati pri odmeri sorazmerne odpravnine na podlagi četrtega odstavka 90. člena ZDR tako, da je pri višji razliki delavec upravičen do večjega deleža odpravnine, ki gre delavcu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot pa v primeru, ko je ta razlika manjša. Sorazmerna odpravnina sicer ne more dosegati polne odpravnine, ki gre delavcu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, vendar pa obenem tudi ni nobenega razloga za stališče, da najvišji možni sorazmerni del odpravnine znaša 2/3 pripadajoče odpravnine.

Na podlagi določbe drugega odstavka 373. člena ZPP mora biti v primeru dopuščene revizije reviziji priložen predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Namen te zakonske določbe je, da se tudi v tej fazi postopka zagotovi kontradiktornost postopka. Navedeno je razvidno iz določbe prvega odstavka 375. člena ZPP o tem, da sodnik sodišča prve stopnje nasprotni stranki v odgovor pošlje izvod dopuščene revizije skupaj s predlogom za dopustitev revizije in sklepom sodišča o dopustitvi revizije.

Tožnik reviziji ni priložil niti predloga za dopustitev revizije niti sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije, zato je revizija nepopolna.