• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 10
  • >
  • >>
  • 161.
    VSRS sodba in sklep VIII Ips 109/2015
    8.12.2015
    DELOVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - JAVNI USLUŽBENCI
    VS3006602
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. ZD člen 35. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 10.
    zagovor - pisno opozorilo - odpoved iz krivdnega razloga - svoboda izražanja - vročanje - EKČP - ESČP
    Delodajalec izda pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti po prvem odstavku 83. člena ZDR, če oceni da gre za kršitve, zaradi katerih pogodbe o zaposlitvi (še) ni mogoče odpovedati, torej da niso podane okoliščine, zaradi katerih delovnega razmerja ne bi bilo mogoče nadaljevati. Da je delovno razmerje kljub kršitvi mogoče nadaljevati, je jasno, saj se je prav zato delodajalec odločil za pisno opozorilo in ne za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec zagovora ni dolžan omogočiti, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo to od njega neupravičeno pričakovati. Ena od takih okoliščin je tudi zdravstveno stanje, ki delavcu onemogoča udeležbo na zagovoru, preložitev pa bi povzročila iztek roka za podajo odpovedi.

    Čeprav mora biti varstvo svobode izražanja zagotovljeno tudi na delovnem mestu, je treba upoštevati, da imajo zaposleni do delodajalca tudi dolžnosti: med drugim dolžnost lojalnosti, zadržanosti in diskretnosti. Napad na ugled posameznika z uporabo grobo žaljivih izrazov je v profesionalnem okolju zaradi razdiralnega učinka posebno resna oblika nedostojnega vedenja, ki ima lahko za posledico najstrožje sankcije. Tožnica je bila javna uslužbenka, pisanje se je nanašalo na ravnanja in poslovne odločitve direktorja javne agencije, na porabo proračunskih sredstev in problem transparentnosti delovanja, zato presoja, da jo je vodil zasebni interes, ni logična. Uporabljeni izraz „represivna oblast“ (represivno: nasilno, zastraševalno) objektivno ni žaljiv, saj ne presega meje sprejemljivega. Izjave, da je direktor utrpel škodo v točno določenem znesku, objektivno ni mogoče šteti za škodoželjno in posmehljivo.
  • 162.
    VSRS sodba II Ips 61/2014
    3.12.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VS0018065
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 370, 370/3.
    menica - menično poroštvo - aval - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - dokazna ocena - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Vsebina revizijskih očitkov v zvezi z zatrjevano protispisnostjo (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) je v konkretnem primeru resnično usmerjena zoper vsebinsko prepričljivost dokazne ocene sodišč nižjih stopenj, ki zaradi svoje dejanske narave ne more biti predmet revizijskega postopka (tretji odstavek 370. člena ZPP).
  • 163.
    VSRS Sodba I Ips 27585/2010-136
    3.12.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007734
    ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/5.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - spodbijanje odločitve – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
    Dolžnost obrambe je, da izkaže tudi verjetnost, da bo izvedba dokaza potrdila navedbe obrambe, kar pomeni da mora biti dokazni predlog obrazložen tako, da obramba navede razloge o verjetnosti, da določen dokaz predstavlja vir relevantnih dejstev v zvezi z določenim dogodkom oziroma zatrjevanjem, da gre za dokaz, katerega izvedba bi lahko privedla do drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
  • 164.
    VSRS sklep II Ips 229/2015
    3.12.2015
    NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018097
    ZNP člen 37. ZPP člen 39, 86, 86/4, 377.
    nepravdni postopek - razlastitev - odškodnin zaradi razlastitve - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavna in postranske terjatve - obresti - revizija zoper odločitev o obrestih - zavrženje revizije
    Kadar je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP), medtem ko se obresti in druge postranske terjatve ne upoštevajo, razen če se uveljavljajo kot glavni zahtevek. Kadar je zahtevek za plačilo obresti postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se obresti štejejo za stransko terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne izgubi niti takrat, ko ostane v postopku z revizijo sporna le še odločitev o obrestih.
  • 165.
    VSRS sklep II DoR 337/2015
    3.12.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VS0018103
    ZZZZDR člen 124, 133. OZ člen 190. ZOR člen 210. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - razmerja med starši in otroci - pravice in dolžnosti staršev - pravice in dolžnosti otrok - dolžnost preživljanja staršev - izdatki za preživljanje - verzija - neupravičena pridobitev - izjalovitev namena preživljanja - zastaranje
    Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje ugovora zastaranja.
  • 166.
    VSRS Sodba I Ips 9758/2012-88
    3.12.2015
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2007754
    ZKP člen 372, 372-1. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/3.
    kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zloraba položaja pri gospodarski dejavnosti – zakonski znaki kaznivega dejanja – pridobitev nepremoženjske koristi – nepremoženjska korist – premoženjska korist
    Ne glede na siceršnje (koristne) učinke pravnega posla, ki je bil sklenjen z zlorabo položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, je kaznivo dejanje podano, če se storilcu dokaže, da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti svoj položaj zlorabil z namenom drugemu pridobiti nepremoženjsko korist.
  • 167.
    VSRS Sklep I Kr 25558/2015-17
    3.12.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007752
    ZKP člen 35.
    prenos krajevne pristojnosti
    Neargumentiran in subjektiven dvom oškodovanca kot tožilca v nepristranskost sojenja ne opravičuje izjemnosti uporabe instituta prenosa krajevne pristojnosti.
  • 168.
    VSRS Sklep I Kr 1597/2015-23
    3.12.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007776
    ZKP člen 35.
    prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi
    V skladu z ustaljeno sodno prakso kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP.

    Ni mogoče že vnaprej dvomiti v nepristransko odločanje sodišča druge stopnje. Predloga sta v tem delu, ko izid kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje še ni znan, prav tako ni znano, ali bo višje sodišče v tej zadevi sploh odločalo, preuranjena.
  • 169.
    VSRS Sodba I Ips 32179/2014-84
    3.12.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007770
    ZKP člen 420, 487.
    zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - postopek proti mladoletniku - izbira vzgojnega ukrepa
    Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče pri izbiri zavodskega vzgojnega ukrepa upoštevalo vse okoliščine, ki vplivajo na izrek tega ukrepa in povsem soglaša s presojo sodišč o nujnosti izreka vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni zavod, saj so pri mladoletniku potrebni trajnejši in učinkovitejši vzgojni in prevzgojni ukrepi ter tudi njegova izločitev iz okolja, v katerem biva.
  • 170.
    VSRS Sodba I Ips 48290/2010-272
    3.12.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007744
    ZKP člen 129a, 129a/1, 129a/3, 420, 420/1.
    zahteva za varstvo zakonitosti - druga odločba - izvršitev odločb - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora
    Sodišče odloča o načinu izvršitve kazni izključno v okviru predloga.
  • 171.
    VSRS sodba II Ips 81/2014
    3.12.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0018007
    OZ člen 174, 174/1, 174/2, 175, 352, 352/1.
    povrnitev premoženjske škode - izgubljeni zaslužek - mesečna renta - tuja pomoč in nega - pomoč družinskih članov - zastaranje odškodninske terjatve
    Kot škodo zaradi stroškov za tujo pomoč in nego namreč sodna praksa priznava tudi pomoč in nego, ki jo oškodovancu nudijo družinski člani. Revidentka utemeljeno navaja, da je škoda iz tega naslova obstajala še v času, ko je pri tožniku živela njegova sestra in mu brezplačno nudila ustrezno pomoč.
  • 172.
    VSRS sodba II Ips 330/2013
    3.12.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0018082
    OZ člen 352, 420.
    zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - subjektivni rok - objektivni rok - večkratna cesija
    Merilo za začetek teka (objektivnega) zastaralnega roka je, da je tožba rojena (actio nata) - da jo torej upnik objektivno sploh lahko vloži. Tožnik se ni mogel zavedati škode, še preden je ta nastala. Takšna razlaga (ki jo vsebujeta sodbi nižjih sodišč) bi vodila v nevzdržen pravni sklep, da je subjektivni zastaralni rok začel teči pred objektivnim. Tak sklep je nevzdržen zato, ker pomeni, da subjektivni rok začne teči (in lahko tudi poteče), še preden je tožba rojena. Torej že tedaj, ko upnik svoje terjatve še ne more sodno uveljavljati.
  • 173.
    VSRS sodba II Ips 183/2015
    3.12.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0018063
    OZ člen 131. ZPP člen 212, 215.
    dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - naravna vzročnost - dejansko stanje - pravno vprašanje - obstoj pravno relevantne vzročne zveze - odgovornost zdravstvene ustanove - zdravstveni dom - medicinska napaka (zdravniška napaka) - ravnanje zdravnika - skrbnost dobrega strokovnjaka - opustitev dolžnega ravnanja - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - napotitev na zdravljenje - melanom - trditveno in dokazno breme - dokazni standard

    Nikoli ne moremo vedeti, ali bi bilo konkretno zdravljenje uspešno ali ne. Tovrstna ugotovitev je vselej mogoča le za nazaj, na podlagi konkretne izkušnje (konkretna empirična ugotovitev). Zato mora za hipotetično ugotovitev zadoščati, če tožnik trdi (in dokaže), da je zdravnikovo opuščeno dolžno ravnanje po svoji naravi takšno, da lahko v pomembnem (nezanemarljivem) deležu paciente ozdravi (prepreči smrt). Verjetnost, ali bi opuščeno zdravnikovo ravnanje preprečilo škodo (v tem primeru smrt), je tu strokovno medicinsko vprašanje. Odgovor nanj zato podajo strokovnjaki in je splošno empiričen (lahko tudi statističen). Na tej točki se vprašanje dokazovanja (ter uporabe pravil o razporeditvi dokaznega bremena ter pravilni napolniti vsebine dokaznega standarda) konča.

    Presoja, ali je tako ugotovljena verjetnost takšna, da je konkretni opustitvi dolžnega zdravnikovega ravnanja (tudi upoštevajo težo te kršitve/opustitve) pravno-vrednotno upravičeno pripisati nastanek škodnega dogodka, pa je materialnopravno vprašanje.

  • 174.
    VSRS Sodba XI Ips 39595/2015-141
    3.12.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007747
    ZKP člen 201, 201/1-3.
    pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost
    Sum na obdolženkino neprištevnost oziroma bistveno zmanjšano prištevnost ni ovira za uvedbo preiskave ali za odreditev pripora.
  • 175.
    VSRS Sodba I Ips 52403/2011-277
    3.12.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2007819
    ZKP člen 371, 371/1-11. KZ-1 člen 191, 191/1.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb – nepristranskost sodišča – zahteva za izločitev - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – kršitev kazenskega zakona – nasilje v družini – spravljanje v podrejen položaj
    Zakonski znak kaznivega dejanja nasilja v družini - spravljanje v skupnosti v podrejen položaj - jasno izhaja iz celotnega opisa ravnanj obsojenca: opisane so obsojenčeve žalitve, grožnje, poniževanje, psihično in fizično maltretiranje oškodovanke, ki je kulminiralo s poškodbo oškodovanke; s takim svojim ravnanjem je pri oškodovanki povzročal dalj trajajoče vznemirjanje, prestrašenost in nemoč, zaradi česar je njegovo ravnanje dalj časa skrivala, se ga je sramovala in se ni upala prositi za pomoč.
  • 176.
    VSRS Sklep I Kr 52744/2014-36
    3.12.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007745
    ZKP člen 35.
    prenos krajevne pristojnosti – izločitev sodnika
    Zunanji videz nepristranskosti sojenja ni neka abstraktna kategorija, temveč mora biti v vsakem posameznem primeru povezan s konkretnimi okoliščinami, ki bi v tej zadevi lahko vzbujale dvom v objektivno nepristranskost sojenja.
  • 177.
    VSRS sklep I R 138/2015
    3.12.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017974
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost
    „Drug tehten razlog“ za določitev pristojnosti drugega sodišča so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Okoliščina, da je tožena stranka sodnica na sodišču, pred katerim teče pravda, je takšna okoliščina in utemeljuje predlog za prenos pristojnosti.
  • 178.
    VSRS sodba in sklep II Ips 59/2014
    3.12.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018064
    OZ člen 174, 174/1, 174/2.
    povrnitev premoženjske škode - izgubljeni zaslužek - renta - odškodnina - bodoča škoda - akontacija odškodnine - kapitalizirana renta - resni razlogi po petem odstavku člena 167 OZ
    Zmotna je presoja sodišča druge stopnje, da so bili „resni“ razlogi za izplačilo kapitalizirane rente podani prepozno.
  • 179.
    VSRS Sodba in Sklep I Ips 49684/2012-139
    3.12.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007753
    ZKP člen 420, 421, 421/3, 424, 424/1.
    Zahteva za varstvo zakonitosti – rok za vložitev – obseg preizkusa
    Le sklicevanje na vlogo v drugem postopku ne zadostuje, da bi Vrhovno sodišče kršitve lahko preizkusilo.
  • 180.
    VSRS sodba II Ips 176/2015
    3.12.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VS0018115
    ZPP člen 254, 254/4, 339, 339/1, 339/1-14, 339/2-15, 370, 370/38. ZOZP člen 34.
    povrnitev škode - odgovornost - prometna nesreča - neznano vozilo - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev novega izvedenca - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
    Ureditev jamčevanja za škode, ki jih povzročijo vozniki neznanih in nezavarovanih vozil, temelji na sistemu oblikovanja škodnega sklada, ki je ustanovljen pri Slovenskem zavarovalnem združenju (34. člen ZOZP). Če povzroči škodo voznik neznanega motornega vozila, zanjo (če gre za škodo, ki je nastala zaradi smrti, telesne poškodbe, telesne okvare) odgovarja Slovensko zavarovalno združenje – prvi toženec (39. člen ZOZP). Za zavrnitev tožbenega zahtevka zoper prvega toženca je zato bistven zaključek nižjih sodišč, da tožnik ni uspel dokazati, da je vzrok prometne nesreče v neznanem nasproti vozečem vozilu, ki je sekalo ovinek.

    Drugi toženki ni mogoče očitati pomanjkljivega vzdrževanja bankine in ceste na predmetnem odseku, saj na njem ni bilo zaznati posebnosti.
  • <<
  • <
  • 9
  • od 10
  • >
  • >>