Sporazum med dolžnikom - toženo stranko, ki ima negativno stanje na svojem tekočem računu, s tretjim, da je ta odgovoren za negativno stanje in da se zavezuje, da bo sam poravnal negativno stanje na toženkinem tekočem računu, ne pomeni prevzema dolga, ker se ne zatrjuje, da bi v tak sporazum tožeča stranka privolila. Tožena stranka je zato še vedno odgovorna tožeči stranki za neporavnano terjatev. Takšen sporazum šteje le kot sporazum o prevzemu izpolnitve in ima vpliv le na medsebojna razmerja prevzemnika izpolnitve in dolžnika. Ne vpliva pa v razmerju do upnika.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 108, 108/2, 108/4, 108, 108/2, 108/4.
ustavitev izvršbe
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je izvršbo ustavilo, ker upnik v postavljenem roku ni popravil predloga za izvršbo tako, da bi sodišču sporočil pravilen naslov dolžnika.
Sodišče prve stopnje je uporabilo nezakonito pridobljen dokaz, saj je v vrtno uto, ki je oddaljena približno 200 od bloka, kjer živi obtoženec, vstopilo brez odredbe za hišno preiskavo. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka in je bila sodba razveljavljena.
pogodba - nastanek obveznosti - svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Pritožnik se tudi neutemeljeno sklicuje na določbo 56. člena Zakona o osnovni šoli (Ur.l. RS št. 12/96). Ta določa pogoje, pod katerimi so učenci upravičeni do brezplačnega prevoza v šolo. Navedeno določilo opredeljuje minimalne pravice učencev, ki jim gredo po Zakonu o osnovni šoli. Te morajo biti učencem zagotovljene. Nobene ovire pa ni, da ne bi bile nudene učencem večje ugodnosti, kot jih (kot minimalne) predpisuje Zakon o osnovni šoli. Če je torej tožena stranka z dogovorom o medsebojnih obveznostih pri prevozu učencev, ki obiskujejo osnovne šole na področju SO Litija (priloga A 2), sklenjenim s tožečo stranko, dne 24.10.1990, prevzela večje obveznosti regresiranja prevoza (primerjaj 10. člen ZOR), kot jih določa Zakon o osnovni šoli, je podlaga njeni obveznosti navedeni dogovor in ne Zakon o osnovni šoli.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje - pritožbeni razlog
S pritožbenimi trditvami o konkretnih primerih, ko ji je tožeča stranka zaračunala višje tarife, kot so določene v ceniku, tožena stranka izpodbija dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča v izpodbijani sodbi. Ker pa gre za postopek v sporu majhne vrednosti, sodbe skladno s 1. odst. 458. čl. ZPP v takem postopku ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Tega pritožbenega razloga v pritožbenem postopku ni dopustno presojati.
Pritožbeno sodišče ne soglaša stališčem, da bi moral pooblaščenec tožeče stranke posebej zatrjevati, da je bila bolezen nenadna in nepredvidljiva. Ta okoliščina je namreč že razvidna iz samega zdravniškega spričevala, iz katerega izhaja, da je bil pooblaščenec tožeče stranke v bolniškem staležu le od 8.5.2000 do 12.5.2000. To namreč pomeni, da pooblaščenec tožeče stranke prav zaradi bolezni ni mogel niti pristopiti na narok, niti ni mogel organizirati substitucije.
Tožena stranka v pritožbi pojasnjuje, da je zaprosila za preložitev naroka za glavno obravnavo zaradi uskladitve medsebojnih obveznosti obeh pravdnih strank. Preložitev iz tega razloga pa bi tožena stranka lahko izposlovala le v primeru, če bi obe pravdni stranki sporazumno predlagali, naj se narok preloži, da poskusita poravnavo (primerjaj člen 491 ZPP). Do takega sporazuma pa očitno ni prišlo. Sicer pa iz prošnje tožene stranke za preložitev obravnave (list. št. 14) izhaja kot razlog za preložitev neurejena računovodska evidenca pri toženi stranki. To pa ni opravičljiv razlog za preložitev naroka po 1. odstavku 115. člena ZPP, niti tisti ekskulpacijski razlog, ki bi opravičeval presojo pritožbenih novot.
KZ člen 18, 134, 134/1, 134/3, 18, 134, 134/1, 134/3.
krivda - malomarnost
Če je sodišče 1. stopnje ugotovilo, da je do hude telesne poškodbe prišlo zaradi močnega odriva oškodovanca, ki je zaradi tega padel in se poškodoval, pa je obdolženec lahkomiselno mislil, da do česa hujšega ne bo prišlo, je v njegovem ravnanju izkazana zavestna malomarnost.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je v izreku sodbe navedlo kot razlog oprostitve 2. tč. čl. 358. ZKP, obrazlagalo pa je 3. točko (pomanjkanje dokazov). Poleg tega je nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
ZOR člen 771, 771/1, 780, 780/2, 780/3, 771, 771/1, 780, 780/2, 780/3. ZPP člen 2, 2/1, 180, 180/3, 2, 2/1, 180, 180/3.
tožbeni zahtevek - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Sodišče odloča le v mejah postavljenih zahtevkov (1. odst. 2. čl. ZPP). Tožeča stranka je svojo denarno terjatev uveljavljala na podlagi zatrjevanega kupoprodajnega razmerja. Čeprav sodišče na pravno podlago tožbenega zahtevka ni vezano (3. odst. 180. čl. ZPP), pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da terjatev tožeče stranke iz ugotovljenega komisijskega razmerja zoper toženo stranko še ni nastala, ker tožena stranka še ni prejela plačila njenega sopogodbenika za prodano blago (primerjaj 2. odst. 780. čl. ZOR). Tožeča stranka pa se neutemeljeno sklicuje na dolžnost tožene stranke, da ji je slednja skladno s 3. odst. 780. čl. ZOR dolžna svoje pravice do tretjega prenesti nanjo, v kolikor gre za komisijsko razmerje, kar pa tožena stranka ni storila. Vendar takega zahtevka v procesnem smislu tožeča stranka v tem postopku ni uveljavljala.
prepozen ugovor - vrnitev v prejšnje stanje - ugovor po izteku roka
Dolžnikovega ugovora po mnenju pritožbenega sodišča ne gre obravnavati kot ugovor po izteku roka (56. čl. ZIZ), saj ne vsebuje dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev in ki bi nastopila po nastanku sklepa o izvršbi.
Če zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni mogoče očitati krivde za izdajo odločbe o pokojnini šele eno leto po vložitvi zahtevka, ker je bilo potrebno pridobiti podatke o pokojninski dobi od tujega nosilca zavarovanja, niso podani pogoji za priznanje zakonitih zamudnih obresti od določenih zneskov pokojnine. Poleg tega ni moglo priti do zamude v izpolnitvi denarne obveznosti, saj so po določbi 269. člena ZPIZ praviloma izvršljive šele prvostopenjske pozitivne odločbe. Dokler o zahtevkih iz denarnih terjatev ni odločeno, do zamude v izpolnitvi ne more priti.
ZTPDR člen 58, 58/1, 63, 63/2. ZDR člen 89. ZPP (1977) člen 368. Kolektivna pogodba dejavnosti poslovnih bank v Republiki Sloveniji člen 70, 70-9, 70-18, 70-30, 71, 71/2, 74, 74/4.
disciplinski postopek - udeležba delavca na disciplinski obravnavi - odsotnost - zdravstveno stanje - opravičljiv razlog
Čeprav je bila tožnica dne 16.3.1992 hospitalizirana, glede na mnenje zdravnikov Splošne bolnice Maribor - ORL-CFK njeno zdravstveno stanje ni bilo tako kritično, da se disciplinske obravnave ne bi mogla udeležiti, zato njena odsotnost z disciplinske obravnave ni bila upravičena.
Dejstva, da tožnici ni bil zagotovljen 5-dnevni rok, določen v 2. odst. 74. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti poslovnih bank v RS (Ur.l. RS, št. 3/91), za pripravo na sejo komisije za pritožbe, ki je odločala na drugi stopnji o njenem ugovoru zoper sklep disciplinske komisije, ni mogoče šteti za bistveno kršitev določb postopka, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve.
Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 24, 24/1. ZPIZ člen 4, 4/2, 270, 270/1, 270/1-1, 270/1-3. ZUP člen 14, 68.
Po določbi 3. alinee 1. odstavka 270. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je dopustno dokončno odločbo zavoda razveljaviti ali spremeniti tudi tedaj, če so bile s prejšnjo odločbo očitno kršene materialne določbe zakona ali splošnih aktov v zavarovančevo škodo. Ker je inšpektor ugotovil, da je delodajalec za leto 1971 posredoval zavodu napačne podatke o plači, zaradi česar je pokojnina prenizko izračunana, je to imelo za posledico zmotno uporabo 1. odstavka 24. člena takrat veljavnega Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 23/82 s spremembami), saj se je starostna pokojnina odmerjala od mesečnega povprčja osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec dobil v katerihkoli zaporednih 10 - ih letih. Zavarovanec zato lahko po citirani določbi predlaga novo odmero pokojnine, v kateri bi se upošteval pravilni znesek, zavod pa je nepravilno postopal, ko je štel, da ni pogojev za obnovo postopka po 1. alinei 1. odstavka 270. člena ZPIZ.
ZIZ člen 15, 82, 82/3, 15, 82, 82/3. ZPP člen 137, 339, 339/1, 137, 339, 339/1.
ustavitev izvršbe - vročanje
Ker sodišče prve stopnje pooblaščencu upnika v skladu s 137. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ni vročilo obvestila izvršitelja o rubežu premičnin, je storilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka (1. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP, oba v zvezi s 15. čl. ZIZ), kar je vpivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
Če tožba ne vsebuje vsega, kar mora vsebovati po določbi 186. člena ZPP/77, sodišče ne more meritorno odločati o takšni tožbi, temveč mora v individualnem delovnem sporu takšno vlogo vrniti tožnici v popravo in določiti rok, do katerega jo mora znova vložiti. Če se tožba vrne sodišču brez popravka oz. dopolnitve, pa mora sodišče povabiti stranko, ki je fizična oseba in je ne zastopa odvetnik ali sindikalni predstavnik in ji pomagati vlogo popraviti oz. dopolniti. Če sodišče vsebinsko odloči o zahtevku, ki ni sklepčen (ne vsebuje višine terjatve, datuma zapadlosti, teka zamudnih obresti, itd.), sodbe ni mogoče preizkusiti, saj je izrek nerazumljiv.