ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 108, 108/2, 108/4, 108, 108/2, 108/4.
ustavitev izvršbe
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je izvršbo ustavilo, ker upnik v postavljenem roku ni popravil predloga za izvršbo tako, da bi sodišču sporočil pravilen naslov dolžnika.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje - pritožbeni razlog
S pritožbenimi trditvami o konkretnih primerih, ko ji je tožeča stranka zaračunala višje tarife, kot so določene v ceniku, tožena stranka izpodbija dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča v izpodbijani sodbi. Ker pa gre za postopek v sporu majhne vrednosti, sodbe skladno s 1. odst. 458. čl. ZPP v takem postopku ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Tega pritožbenega razloga v pritožbenem postopku ni dopustno presojati.
Kadar tožeča stranka zahteva sodno varstvo zaradi motenja posesti, vzpostavitve prejšnjega stanja in prepoved bodočih posegov, ker naj bi tožena stranka zasula jarek za odtok meteorne vode, za katerega je navedla, da leži na določeni parcelni številki, pa je potem tekom postopka, po ugotovitvi, da leži na drugi parcelni številki, temu ustrezno popravila tožbeni zahtevek, ne gre za spremembo tožbe, saj je objekt posestnega varstva jarek, ne pa nepremičnina sama.
V 2. tč. izreka izpodbijane sodbe je sodišče le ugotovilo, da "ne obstoji terjatev tožene stranke, ki jo ta uveljavlja v pobot nasprotni terjatvi tožeče stranke." Tak izrek sodbe je nedoločen, saj sodišče ni odločilo, kolikšna v pobot uveljavljena terjatev ne obstoji in kdaj naj bi le ta zapadla v plačilo. Tako ni jasno, o kakšnem v pobot uveljavljanem zahtevku je prvostopno sodišče sploh odločalo.
pogodba - nastanek obveznosti - svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Pritožnik se tudi neutemeljeno sklicuje na določbo 56. člena Zakona o osnovni šoli (Ur.l. RS št. 12/96). Ta določa pogoje, pod katerimi so učenci upravičeni do brezplačnega prevoza v šolo. Navedeno določilo opredeljuje minimalne pravice učencev, ki jim gredo po Zakonu o osnovni šoli. Te morajo biti učencem zagotovljene. Nobene ovire pa ni, da ne bi bile nudene učencem večje ugodnosti, kot jih (kot minimalne) predpisuje Zakon o osnovni šoli. Če je torej tožena stranka z dogovorom o medsebojnih obveznostih pri prevozu učencev, ki obiskujejo osnovne šole na področju SO Litija (priloga A 2), sklenjenim s tožečo stranko, dne 24.10.1990, prevzela večje obveznosti regresiranja prevoza (primerjaj 10. člen ZOR), kot jih določa Zakon o osnovni šoli, je podlaga njeni obveznosti navedeni dogovor in ne Zakon o osnovni šoli.
Če tožnik zahteva razveljavitev prodajne pogodbe o nepremičnini zato, ker v dogovorjenem roku ni bila poplačana kupnina, vrednosti spora ne predstavlja pogodbeni znesek kupnine.
Sodišče prve stopnje je uporabilo nezakonito pridobljen dokaz, saj je v vrtno uto, ki je oddaljena približno 200 od bloka, kjer živi obtoženec, vstopilo brez odredbe za hišno preiskavo. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka in je bila sodba razveljavljena.
Sporazum med dolžnikom - toženo stranko, ki ima negativno stanje na svojem tekočem računu, s tretjim, da je ta odgovoren za negativno stanje in da se zavezuje, da bo sam poravnal negativno stanje na toženkinem tekočem računu, ne pomeni prevzema dolga, ker se ne zatrjuje, da bi v tak sporazum tožeča stranka privolila. Tožena stranka je zato še vedno odgovorna tožeči stranki za neporavnano terjatev. Takšen sporazum šteje le kot sporazum o prevzemu izpolnitve in ima vpliv le na medsebojna razmerja prevzemnika izpolnitve in dolžnika. Ne vpliva pa v razmerju do upnika.
KZ člen 18, 134, 134/1, 134/3, 18, 134, 134/1, 134/3.
krivda - malomarnost
Če je sodišče 1. stopnje ugotovilo, da je do hude telesne poškodbe prišlo zaradi močnega odriva oškodovanca, ki je zaradi tega padel in se poškodoval, pa je obdolženec lahkomiselno mislil, da do česa hujšega ne bo prišlo, je v njegovem ravnanju izkazana zavestna malomarnost.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je v izreku sodbe navedlo kot razlog oprostitve 2. tč. čl. 358. ZKP, obrazlagalo pa je 3. točko (pomanjkanje dokazov). Poleg tega je nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
ZOR člen 771, 771/1, 780, 780/2, 780/3, 771, 771/1, 780, 780/2, 780/3. ZPP člen 2, 2/1, 180, 180/3, 2, 2/1, 180, 180/3.
tožbeni zahtevek - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Sodišče odloča le v mejah postavljenih zahtevkov (1. odst. 2. čl. ZPP). Tožeča stranka je svojo denarno terjatev uveljavljala na podlagi zatrjevanega kupoprodajnega razmerja. Čeprav sodišče na pravno podlago tožbenega zahtevka ni vezano (3. odst. 180. čl. ZPP), pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da terjatev tožeče stranke iz ugotovljenega komisijskega razmerja zoper toženo stranko še ni nastala, ker tožena stranka še ni prejela plačila njenega sopogodbenika za prodano blago (primerjaj 2. odst. 780. čl. ZOR). Tožeča stranka pa se neutemeljeno sklicuje na dolžnost tožene stranke, da ji je slednja skladno s 3. odst. 780. čl. ZOR dolžna svoje pravice do tretjega prenesti nanjo, v kolikor gre za komisijsko razmerje, kar pa tožena stranka ni storila. Vendar takega zahtevka v procesnem smislu tožeča stranka v tem postopku ni uveljavljala.
ZSReg člen 20, 20/1, 20, 20/1. ZS člen 101, 101. ZIZ člen 273, 273.
začasna odredba
Pritožba pa ni utemeljena glede zavrženja predloga o zaznambi prepovedi iz predlagane začasne odredbe v sodnem registru Okrožnega sodišča v Kranju. Postopek vpisa v sodni register je posebna oblika nepravdnega postopka, ki ga vodi okrožno sodišče, pristojno za vodenje sodnega registra (glej III. 101. člena Zakona o sodiščih). V določbah o postopku vpisa v sodni register po zakonu o sodnem registru (Ur.l. RS št. 13/94) je registrsko sodišče tisto, ki je pristojno za vse vrste vpisov v sodnem registru, kot javni knjigi (glej 1. odst. 20. čl. ZSreg. Zaradi navedenega ima prav prvostopno sodišče, da, kot redno sodišče v predmetnem izvršilnem postopku ne more nalagati stvarno pristojnemu registrskemu sodišču predlagani vpis zaznambe v sodni register. Predlog tudi nima podlage v določbah ZIZ o vrsti odredb za zavarovanje nedenarnih terjatev (glej 273. čl. ZIZ).
S preklicem pogojne odložitve izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja zaradi storitve hujše kršitve delovne obveznosti se prej izrečeni disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja le izvrši. Zato delodajalcu v novi disciplinski odločbi, s katero prekliče pogojno odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa, ni treba ponovno izreči ukrepa prehnehanja delovnega razmerja.
DELOVNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS01193
ZUKZ člen 81. ZPP (1977) člen 27, 65. Zakon o sodiščih združenega dela člen 24. ZPP člen 350, 350/2, 353.
spor iz delovnih razmerij - sodišče združenega dela - mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - delodajalec kot tuja pravna oseba - krajevna pristojnost - regres za letni dopust
Ker kolizijski zakon izrecno ne določa mednarodne pristojnosti v sporih iz delovnih razmerij, je mednarodna pristojnost sodišča Republike Slovenije skladno z 27. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90), ki se je pri takratnih sodiščih združenega dela uporabljal smiselno na podlagi 24. člena Zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 38/84), podana tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti. ZPP/77 v 65. členu določa, da je v sporu iz delovnega razmerja, poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko (stalno prebivališče oz. sedež tožene stranke), pristojno tudi sodišče, na katerega območju bi se moralo opravljati delo, ter sodišče, na katerega območju je bilo sklenjeno delovno razmerje. Delodajalec je namreč zavezan za plačilo regresa za letni dopust in je na njem dokazno breme, da dokaže, da je to svojo obveznost izpolnil.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38, 38/1, 38/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
Ker že vplačan predujem ne zadošča za stroške izvršitelja, je sodišče prve stopnje naložilo upniku, da dodatno založi predujem v višini 98.738,00 SIT. Pri tem pa v obrazložitvi ni navedlo razlogov za svojo odločitev. Zgolj navedba sodišča, da že vplačani predujem ne zadošča za izvršiteljeve stroške in da mora zato upnik na podlagi 1. in 2. odst. 38. čl. ZIZ založiti predujem v roku, ki ga določi sodišče, za obrazložitev konkretne odločitve o založitvi predujma v višini 98.738,00 SIT, ne zadostuje. Pravilnosti odmere predujma zato ni moč preizkusiti.
ZPP (1977) člen 373, 373-2, 373, 373-2. ZOR člen 85, 85/1, 85/3, 85, 85/1, 85/3. SZ člen 27, 29, 27, 29.
upravnik
Že nesporno dejstvo (III pripravljalne vloge tožeče stranke na red. št. 11 spisa), da je tožena stranka upravnik sporne hiše z več kot dvema lastnikoma (prim. 27. čl. Stanovanjskega zakona Ur.l. RS št. 18/91...23/96, v nadaljevanju SZ), kar po 29. čl. istega zakona pomeni, da je lahko le zastopnik etažnih lastnikov pred sodišči in upravnimi organi v sporih o njihovih pravicah in koristih, kakor tudi dejstvo, da je šlo za popravila na naslovu, ki ni sedež tožene stranke, bi morala zadoščati prvostopnemu sodišču za materialnopravni zaključek o neutemeljenosti tožbenega zahtevka. Prav navedeno so namreč tiste okoliščine, ki brez zastopnikovega obvestila drugi stranki, da nastopa le v imenu zastopanega, zadoščajo za učinke zastopanja, ki so v tem, da pogodbene obveznosti zavezujejo neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko (glej 1. in 3. odst. 85. čl. ZOR).
Če tožba ne vsebuje vsega, kar mora vsebovati po določbi 186. člena ZPP/77, sodišče ne more meritorno odločati o takšni tožbi, temveč mora v individualnem delovnem sporu takšno vlogo vrniti tožnici v popravo in določiti rok, do katerega jo mora znova vložiti. Če se tožba vrne sodišču brez popravka oz. dopolnitve, pa mora sodišče povabiti stranko, ki je fizična oseba in je ne zastopa odvetnik ali sindikalni predstavnik in ji pomagati vlogo popraviti oz. dopolniti. Če sodišče vsebinsko odloči o zahtevku, ki ni sklepčen (ne vsebuje višine terjatve, datuma zapadlosti, teka zamudnih obresti, itd.), sodbe ni mogoče preizkusiti, saj je izrek nerazumljiv.