sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - razmerje
Na pravnomočno sodno odločbo je izvršilno sodišče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen, česar pa dolžnik niti ne zatrjuje. Zato dolžnik v tem postopku ne more več uspešno uveljavljati teh ugovornih razlogov, temveč bi jih moral uveljavljati v postopku, ki je pripeljal do izdaje izvršilnega naslova.
Če je bakrena žica zaradi izpostavljenosti vlagi korodirala, kar je kupec opazil šele takrat, ko jo je hotel plastificirati, gre za skrito napako, o kateri je pravočasno obvestil prodajalca, ker mu jo je sporočil po telefonu takoj, ko je naletel na težave pri plastificiranju.
Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje nobene izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in ki bi obenem preprečevali izvršbo, temveč se njegove trditve nanašajo na samo terjatev. Te trditve bi moral dolžnik uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Dolžnik ne navaja nobenih pritožbenih razlogov, ki bi se tikali določitve izvršitelja oz. izbire le-tega, zato je njegova pritožba zoper 1. točko izreka neutemeljena. V drugi točki izreka je sodišče prve stopnje odredilo le prenakazilo že vplačanega zneska predujma, v tretji pa je naložilo založitev predujma upniku in ne dolžniku. Ker navedeni točki izreka ne odločata o pravicah ali obveznostih dolžnika, slednjemu pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper ta del sklepa.
Ker je tožena stranka vložila pisno dopolnitev pravočasno vložene neobrazložene telegramske pritožbe po izteku pritožbenega roka in po preteku treh dni od vložitve telegramske pritožbe, je pritožbeno sodišče sodbo prve stopnje preizkusilo samo zaradi pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.
Tudi če gre za knjige in spise družbe, ki so poslovna skrivnost, ima družbenik pravico vpogleda v take knjige in spise. Družbenik ima pravico vpogleda tudi v take spise družbe, ki jih le-ta pošilja pristojnemu organu in mu ni mogoče odreči pravice vpogleda iz razloga, da bi si te spise lahko vpogledal pri pristojnem organu samem.
ZPPSL člen 36, 36/1, 36, 36/1. ZIZ člen 41, 44, 44/4, 41, 44, 44/4. ZPP člen 431, 431.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prisilna poravnava - plačilni nalog
Od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo ali zavarovanje, nobena zakonska določba pa upniku ne prepoveduje, da bi zoper dolžnika, nad katerim je začet postopek prisilne poravnave, vložil tožbo v pravdnem postopku. Zato mora izvršilno sodišče v primeru, če je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, o predlogu pa se odloča po začetku postopka prisilne poravnave, dovolitveni del predloga zavrniti v skladu s 1. odst. 36. čl. ZPPSL, dajatveni in stroškovni del predloga pa je treba odstopiti pristojnemu sodišču kot tožbo za izdajo plačilnega naloga, čemur navedena dela izvršilnega predloga vsebinsko ustrezata.
Tožeča stranka je izplačala odškodnine denacionalizacijskim upravičencem na podlagi pravnomočnih in izvršljivih sodnih odločb še pred uveljavitvijo odločb Ustavnega sodišča; št. U-I-43/96 z dne 3.7.1997 (Ur.l. RS, št. 45/97 z dne 25.7.1997) in št. U-I-43/96 z dne 26.10.1997 (Ur.l. RS, št. 67/97 z dne 30.10.1997). Niti Ustava niti Zakon o ustavnem sodišču ne poznata odločitve Ustavnega sodišča o neustavnosti zakona, ki bi učinkovala za nazaj. Po izrecnem določilu prvega odst. 155. čl. Ustave RS namreč zakoni ne morejo imeti učinka za nazaj. Drugačno tolmačenje ustavnih odločb bi pomenilo spreminjanje že pravnomočnih sodnih odločb.
Brez zakonske podlage je stališče tožeče stranke, da bi tožena stranka, ki ni lastnica stanovanja, morala odgovoriti na dopise tožeče stranke, v katerih zahteva odkup stanovanja.
Sodišče odloči o verjetnem obstoju terjatve kot o predhodnem vprašanju, po splošnih pravilih o ugotavljanju dejstev. Pri tem ne zadoščajo zgolj trditve predlagatelja. Iz zgoraj citiranega določila namreč jasno izhaja, da mora predlagatelj obstoj terjatve dokazati do stopnje verjetnosti. V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje enostavno sledilo z ničemer izkazanim trditvam upnice. Te v pretežnem delu niti niso sklepčne, saj vlaganja v dolžnikove nepremičnine, izboljšave in nakup opreme za hišo praviloma ne pogojujejo stvarnopravnih upravičenj oziroma solastništva tistega, ki je vlagal oziroma financiral v izboljšave in nakup opreme, ampak le obligacijski zahtevek.
stvarna pristojnost - socialni spor - prostovoljno zdravstveno zavarovanje
Če gre za spor, ki izvira iz pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, je to socialni spor, za katerega je po določbi 2. alinee 2. točke 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih pristojno delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Iz neprerekanih trditev tožene stranke (list. št. 5) izhaja, da tožeča stranka toženi ni dovolila računalnika odnesti v servisno delavnico. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da napak v prodajalni tožeče stranke ni bilo mogoče ugotoviti in je bilo potrebno testiranje računalnika na servisu tožene stranke. Toženi stranki torej ni omogočila, da bi odkrila, za kakšno napako gre in jo odpravila (primerjaj 1. odst. 505. čl. ZOR). Napako je tožena stranka lahko odpravila šele takrat, ko ji je tožeča stranka to omogočila. Za škodo, ki naj bi tožeči stranki nastala v času, ko toženi stranki ni bilo omogočeno popravilo računalnika, tožena stranka zaradi ravnanja tožeče stranke same, ni odgovorna (primerjaj 263 čl. ZOR).
ZPP člen 117, 117/2, 118, 121, 117, 117/2, 118, 121.
vrnitev v prejšnje stanje - rok - subjektivni rok
Ena od predpostavk za vrnitev v prejšnje stanje je poleg ostalih (pravočasnost podanega predloga, opravičeni vzrok za zamudo) tudi, da je nastopila prekluzija, torej da stranka ne more več opraviti določenega procesnega dejanja. Da bi stranka lahko podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje, mora biti seznanjena s tem, da je prekludirana. To je tožena stranka izvedela šele, ko je dne 13.6.1998 prejela sodbo opr. št. I ... z dne .... Subjektivni rok petnajstih dni za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje iz 2. odstavka 117. člena, ki teče od tedaj, ko je stranka izvedela za zamudo, je torej treba šteti od tedaj dalje, ko je stranka izvedela, da določenih procesnih dejanj ne more več opraviti.
ZOR člen 376, 376/1, 376/1-2, 376, 376/1, 376/1-2.
zastaranje terjatve
Rok za zastaranje terjatve za povračilo negmotne škode v nobenem primeru (absolutni in subjektivni rok) ne more pričeti teči prej, dokler nepremoženjsko škodo (njen obseg) ni znana, dokler se ne stabilizira in manifestira.