sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - predložitev dokazov in trditveno breme - napake v sestavi sodbe - obvestilo o napaki - pogodba o delu
Dolžnik sicer navaja pravno pomembna dejstva, ki bi utegnila pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, vendar za svoje trditve ne predlaga ustreznih dokazov. Pravočasna notifikacija napak je zakonski pogoj za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov in ker dolžnik le-te ni izkazal, je dokazovanje vrste in obsega napak (kar bi eventuelno ugotavljal izvedenec) nepomembno.
Tožeča stranka je izplačala odškodnine denacionalizacijskim upravičencem na podlagi pravnomočnih in izvršljivih sodnih odločb še pred uveljavitvijo odločb Ustavnega sodišča; št. U-I-43/96 z dne 3.7.1997 (Ur.l. RS, št. 45/97 z dne 25.7.1997) in št. U-I-43/96 z dne 26.10.1997 (Ur.l. RS, št. 67/97 z dne 30.10.1997). Niti Ustava niti Zakon o ustavnem sodišču ne poznata odločitve Ustavnega sodišča o neustavnosti zakona, ki bi učinkovala za nazaj. Po izrecnem določilu prvega odst. 155. čl. Ustave RS namreč zakoni ne morejo imeti učinka za nazaj. Drugačno tolmačenje ustavnih odločb bi pomenilo spreminjanje že pravnomočnih sodnih odločb.
ZPPSL člen 36, 36/1, 36, 36/1. ZIZ člen 41, 44, 44/4, 41, 44, 44/4. ZPP člen 431, 431.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prisilna poravnava - plačilni nalog
Od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo ali zavarovanje, nobena zakonska določba pa upniku ne prepoveduje, da bi zoper dolžnika, nad katerim je začet postopek prisilne poravnave, vložil tožbo v pravdnem postopku. Zato mora izvršilno sodišče v primeru, če je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, o predlogu pa se odloča po začetku postopka prisilne poravnave, dovolitveni del predloga zavrniti v skladu s 1. odst. 36. čl. ZPPSL, dajatveni in stroškovni del predloga pa je treba odstopiti pristojnemu sodišču kot tožbo za izdajo plačilnega naloga, čemur navedena dela izvršilnega predloga vsebinsko ustrezata.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni oporekal obstoju terjatve, temveč le njeni višini. Navedel je, da so bila dela opravljena nekvalitetno, v posledici česar sta predmetna računa previsoka. Te trditve so presplošne, da bi ji bilo mogoče preizkusiti. Dolžnik namreč ne obrazloži, katera dela naj bi bila nekvalitetno opravljena, v čem so bile napake, niti ne zatrjuje, da je napake pravočasno reklamiral. Za svoje trditve pa tudi ni predložil niti predlagal nobenega dokaza.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - ugovor po izteku roka - ugovor tretjega
Predlog za kompenzacijo je enostranska listina, ki ne dokazuje, da bi upnik ponujeno kompenzacijo tudi dejansko sprejel, medtem ko pogodbe, ki naj bi jo podpisali, dolžnik ne prilaga, niti ne ponuja kakršnih koli drugih dokazov v tej smeri. Tako dolžnik ni dokazal, da bi bil dolg zares v celoti ali deloma poravnan, zato je njegov ugovor po izteku roka neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Četudi bi ugovorne navedbe o prodaji avtomobila držale, to ni ugovorni razlog, s katerim bi dolžik lahko preprečil dovolitev predlagane izvršbe. V kolikor se bo ob opravljanju izvršbe na navedeno vozilo izkazalo, da imajo na njem tretje osebe pravico, ki preprečuje izvršbo (prim. 64. čl. ZIZ), bo lahko novi kupec vložil ugovor tretjega, medtem ko dolžnik niti nima pravnega interesa za obrambo pravic tretjega.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - razmerje
Na pravnomočno sodno odločbo je izvršilno sodišče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen, česar pa dolžnik niti ne zatrjuje. Zato dolžnik v tem postopku ne more več uspešno uveljavljati teh ugovornih razlogov, temveč bi jih moral uveljavljati v postopku, ki je pripeljal do izdaje izvršilnega naslova.
Če je bakrena žica zaradi izpostavljenosti vlagi korodirala, kar je kupec opazil šele takrat, ko jo je hotel plastificirati, gre za skrito napako, o kateri je pravočasno obvestil prodajalca, ker mu jo je sporočil po telefonu takoj, ko je naletel na težave pri plastificiranju.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - povratnica - javna listina
Izpolnjena povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje; iz povratnice pa izhaja, da je dolžnik prejel sklep o izvršbi s prilogami, zato je imel možnost konkretizirano ugovarjati. Iz istega razloga je neupoštevna tudi ugovorna trditev, da dolžnik še ni prejel faktur (kar je samo drug izraz za račun), saj povratnica dokazuje ravno nasprotno.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - trditveno breme - sklep o izvršbi
Dolžnik je v ugovoru navedel, da znesek po predlogu za izvršbo v višini 862.443,50 SIT ni pravilen, ker v njem niso upoštevani dogovorjeni rabati med dobavo in prodajo, kot je razvidno iz priložene dokumentacije. S tem je navedel dejstva, zaradi katerih nasprotuje izvršbi, vendar pa za svoje trditve ni predložil nobenega dokaza. V zvezi z v ugovoru smiselno predlaganim pobotom za zamudne obresti, pa sodišče druge topnje ugotavlja, da je dolžnik sicer navajal dejstva, s katerimi je utemeljeval svoj ugovor, vendar pa so ta presplošna, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Dolžnik namreč v okviru svojega trditvenega in dokaznega bremena, ni namreč določeno navedel, kakšne obresti mu je upnik dolžan plačati (pogodbene ali zakonite zamudne obresti), zneskov od katerih se zamudne obresti obračunavajo niti obdobja, v katerem tečejo. Glede obstoja svoje terjatve do upnika pa tudi ni predložil nobenih dokazov. Zato je ugovor neobrazložen in neutemeljen.
Če tožeča stranka ni dobila odgovora sodišča prve stopnje na prošnjo za preložitev naroka za glavno obravnavo, je neupravičeno štela, da je narok preložen.
Dolžnik ne navaja nobenih pritožbenih razlogov, ki bi se tikali določitve izvršitelja oz. izbire le-tega, zato je njegova pritožba zoper 1. točko izreka neutemeljena. V drugi točki izreka je sodišče prve stopnje odredilo le prenakazilo že vplačanega zneska predujma, v tretji pa je naložilo založitev predujma upniku in ne dolžniku. Ker navedeni točki izreka ne odločata o pravicah ali obveznostih dolžnika, slednjemu pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper ta del sklepa.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - negatorna tožba
Ker tožnika glede na pravilne ugotovitve prvostopnega sodišča nista dokazala obstoja dogovora o prodaji spornega zemljišča, nista mogla pridobiti lastninske pravice na originaren način s priposestvovanjem. Niso namreč izpolnjeni pogoji, ki jih zahteva 4. odstavek 28. člena ZTLR, po katerem le dobroverni posestnik nepremične stvari, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, pridobi lastninsko pravico na njej s priposestvovanjem po preteku 20 let.
Določilo drugega odstavka 71. člena ZIZ v obliki pravnega standarda omogoča prilagoditev instituta odloga izvršbe dejanskim okoliščinam, ki niso predvidene v prvem odstavku 71. člena, zato ne predstavlja samostojnega temelja za odlog izvršbe. To pomeni, da mora dolžnik tudi v primeru zatrjevanih razlogov iz drugega odstavka 71. člena ZIZ za verjetno izkazati, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Že iz ugovornih trditev izhaja, da med strankama ni prišlo do dogovora o tem, da bi upnik dolžniku odložil plačilo dolga. Dolžnikove ugovorne trditve v zvezi s "stanjem dolga" pa so ostale preveč splošne, da bi bilo dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen.
Pritožnica nasprotuje tudi zaključkom prvostopnega sodišča, ki so dejanske narave (vsebina premissae minor sodniškega silogizma) in jih v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati.