Določilo drugega odstavka 71. člena ZIZ v obliki pravnega standarda omogoča prilagoditev instituta odloga izvršbe dejanskim okoliščinam, ki niso predvidene v prvem odstavku 71. člena, zato ne predstavlja samostojnega temelja za odlog izvršbe. To pomeni, da mora dolžnik tudi v primeru zatrjevanih razlogov iz drugega odstavka 71. člena ZIZ za verjetno izkazati, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - negatorna tožba
Ker tožnika glede na pravilne ugotovitve prvostopnega sodišča nista dokazala obstoja dogovora o prodaji spornega zemljišča, nista mogla pridobiti lastninske pravice na originaren način s priposestvovanjem. Niso namreč izpolnjeni pogoji, ki jih zahteva 4. odstavek 28. člena ZTLR, po katerem le dobroverni posestnik nepremične stvari, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, pridobi lastninsko pravico na njej s priposestvovanjem po preteku 20 let.
ZIZ člen 291, 292, 291, 292. ZPP člen 11, 11/1, 155, 155/1, 11, 11/1, 155, 155/1.
stroški izvršilnega postopka
Stroški izršitelja so stroški izvršilnega postopka, zato sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo izvršitelju, upošteva samo tiste stroške, ki so bili za izvršbo potrebni. Če niso bili zarubljeni nobeni predmeti, ampak je bil opravljen rubež gotovine, izvršitelju ni mogoče priznati stroškov, ki jih je imel z angažiranjem prevoznega podjetja.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, v ugovoru ni navedel dejstev, s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
Po določbi 2. odst. 103. člena ZOR prepoved sklenitve pogodbe, ki je naperjena samo eni stranki, ne povzroči neveljavnosti pogodbe, če ni v zakonu za posamezen primer določeno kaj drugega. Vsakoletni zakoni o proračunu RS "kaj drugega" ne določajo.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1 - 8. ZTPDR člen 75, 75-5, 75, 75-5.
prenehanje delovnega razmerja - zdravstveno zavarovanje - zamolčanje podatkov - invalid III. kategorije
Po Pravilniku o načinih in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov (Ur.l. SRS, št. 33/71), ki je veljal v času spornega razmerja, kot tudi po novem Pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur.l. RS, št. 87/2002) je namen preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev varovanje življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, preprečevanje nezgod in poškodb pri delu, poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom in preprečevanje invalidnosti. Predhodni preventivni zdravstveni pregled, ki ga izvaja medicina dela, obsega tudi delavčevo anamnezo (delovno, osebno, družinsko, socialno) in je zato delavec dolžan svojo anamnezo vestno in pošteno podati. Na tem pregledu je dolžan zdravnika seznaniti s svojimi zdravstvenimi težavami in delovnimi omejitvami, torej tudi s tem, da ima status delovnega invalida. Če je delavec zavestno zamolčal dejstvo, da je delovni invalid, je to razlog za prenehanje delovnega razmerja po 8. točki 1. odstavka 100. člena ZDR.
ZPPCP člen 105, 105/2. ZOR člen 648, 648/1, 670, 670/2, 679, 679/1, 986, 986/1, 648, 648/1, 670, 670/2, 679, 679/1, 986, 986/1.
prevozna pogodba - zakonita zastavna pravica
Pravno zmotno je stališče pritožnika, da toženi stranki zastavna pravica na blagu ne gre, ker ni izpolnila svoje obveznosti iz prevozne pogodbe in tožeči stranki ni izročila blaga na njenem sedežu, kot je bilo s pogodbo dogovorjeno. Prevoznik ima po prvem odst. 679. čl. ZOR zastavno pravico na blagu, ki mu je bilo dano na prevoz, dokler ga ima v posesti. Zastavna pravica na blagu namreč preneha s prenehanjem njegove posesti (prim. prvi odst. 986. čl. ZOR). Z izročitvijo blaga tožeči stranki bi se torej tožena stranka odpovedala zakonitemu zavarovanju svoje terjatve z zastavno pravico, saj bi le-to izgubila zaradi prenehanja posesti na blagu.
Brez zakonske podlage je stališče tožeče stranke, da bi tožena stranka, ki ni lastnica stanovanja, morala odgovoriti na dopise tožeče stranke, v katerih zahteva odkup stanovanja.
ZPP člen 117, 117/2, 118, 121, 117, 117/2, 118, 121.
vrnitev v prejšnje stanje - rok - subjektivni rok
Ena od predpostavk za vrnitev v prejšnje stanje je poleg ostalih (pravočasnost podanega predloga, opravičeni vzrok za zamudo) tudi, da je nastopila prekluzija, torej da stranka ne more več opraviti določenega procesnega dejanja. Da bi stranka lahko podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje, mora biti seznanjena s tem, da je prekludirana. To je tožena stranka izvedela šele, ko je dne 13.6.1998 prejela sodbo opr. št. I ... z dne .... Subjektivni rok petnajstih dni za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje iz 2. odstavka 117. člena, ki teče od tedaj, ko je stranka izvedela za zamudo, je torej treba šteti od tedaj dalje, ko je stranka izvedela, da določenih procesnih dejanj ne more več opraviti.
S strani toženca zatrjevani plačili sta bili upoštevani pri obračunu in predstavlja vtoževani in prisojeni znesek neplačani del obveznosti po kreditni pogodbi skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
ZOR člen 376, 376/1, 376/1-2, 376, 376/1, 376/1-2.
zastaranje terjatve
Rok za zastaranje terjatve za povračilo negmotne škode v nobenem primeru (absolutni in subjektivni rok) ne more pričeti teči prej, dokler nepremoženjsko škodo (njen obseg) ni znana, dokler se ne stabilizira in manifestira.
jamstveni in preživninski sklad RS - oprostitev plačila sodnih stroškov
Jamstveni in preživninski sklad RS je oproščen plačila sodnih stroškov. Oprostitev plačila sodnih stroškov zajema tudi oprostitev plačila predujma za izvršitelja.
Po določilu 1. odst. 221. čl. ZD sodišče v primeru, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
Toženka bi morala dokazati, da njeno ravnanje ne predstavlja motenja posesti, ampak dovoljeno samopomoč v smislu 76. člena ZTLR. V zvezi s tem bi morala toženka tudi dokazati, da od zatrjevanega odvzema posesti do motilnega dejanja še ni potekel rok iz 77. člena ZTLR, torej 30 dni od dneva, ko se je zvedelo za motenje in storilca ter eno leto od dneva, ko je motenje nastalo. Slednjega pa tožnica ni dokazala, niti zatrjevala.
S prisilno izselitvijo in s tem z omogočitvijo rušenja, vzpostavitev prejšnjega stanja (ponovna vselitev v isto hišo) ne bi bila več mogoča. Z izdajo predlagane začasne odredbe ureditev razmerja med strankama, zato ne bi bila začasna temveč dokončna. Torej bi sodišče odločilo o pravnem varstvu, ki ga upnik zahteva s tožbo, že v tem postopku, brez upoštevanja kontradiktornosti. Še več - ob upoštevanju trditev, da imajo dolžniki v primeru izselitve pravico do drugega primernega stanovanja, bi bil upnik z ugoditvijo njegovemu predlogu deležen celo močnejše pravne zaščite kot v pravdnem postopku. Tako ne bi imel prav nikakršnega pravnega interesa več za nadaljevanje pravde.