pisna oporoka pred pričami - veljavnost oporoke - sposobnost za razsojanje
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je oporočiteljica znala brati in pisati in da je bila v trenutku sestave oporoke sposobna za razsojanje, je pravilno odločilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da oporoka ni veljavna.
Pritožnica nasprotuje tudi zaključkom prvostopnega sodišča, ki so dejanske narave (vsebina premissae minor sodniškega silogizma) in jih v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
stroški izvršilnega postopka
Izvršitelj je dolžan vpisati v evidenco izvršilno zadevo takoj, ko prejme sklep o določitvi za izvršitelja, ker s tem zadosti zahtevi, da opravlja izvršilna dejanja po vrstnem redu, kot je prejel sklepe o določitvi za izvršitelja. Plačilo za to storitev izvršitelju pripada, četudi je pozneje izvršilni postopek ustavljen, ker upnik ni založil predujma.
jamstveni in preživninski sklad RS - oprostitev plačila sodnih stroškov
Jamstveni in preživninski sklad RS je oproščen plačila sodnih stroškov. Oprostitev plačila sodnih stroškov zajema tudi oprostitev plačila predujma za izvršitelja.
ZPP člen 458, 458/1, 495, 495/1, 458, 458/1, 495, 495/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog
Pritožbene navedbe tožene stranke o tem, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče, ki je lastnik G. d.o.o., ki bi pojasnil dejansko stanje, pomenijo uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka. V tem primeru gre za spor majhne vrednosti po 495. členu ZPP (470.225,65 SIT). Zato pritožbenega razloga relativne bistvene kršitve določb psotopka glede na določila 1. odst. 458. člena v zvezi s 1. odst. 495. člena ZPP ni mogoče uveljavljati.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil tožnik opravilno sposoben v trenutku, ko je izročil toženki denar kot plačilo za njeno 17 let trajajočo pomoč na kmetiji, ni odločilno, da je sedaj opravilno nesposoben in da ima skrbnika.
Toženka bi morala dokazati, da njeno ravnanje ne predstavlja motenja posesti, ampak dovoljeno samopomoč v smislu 76. člena ZTLR. V zvezi s tem bi morala toženka tudi dokazati, da od zatrjevanega odvzema posesti do motilnega dejanja še ni potekel rok iz 77. člena ZTLR, torej 30 dni od dneva, ko se je zvedelo za motenje in storilca ter eno leto od dneva, ko je motenje nastalo. Slednjega pa tožnica ni dokazala, niti zatrjevala.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Že iz ugovornih trditev izhaja, da med strankama ni prišlo do dogovora o tem, da bi upnik dolžniku odložil plačilo dolga. Dolžnikove ugovorne trditve v zvezi s "stanjem dolga" pa so ostale preveč splošne, da bi bilo dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen.
ZIZ člen 291, 292, 291, 292. ZPP člen 11, 11/1, 155, 155/1, 11, 11/1, 155, 155/1.
stroški izvršilnega postopka
Stroški izršitelja so stroški izvršilnega postopka, zato sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo izvršitelju, upošteva samo tiste stroške, ki so bili za izvršbo potrebni. Če niso bili zarubljeni nobeni predmeti, ampak je bil opravljen rubež gotovine, izvršitelju ni mogoče priznati stroškov, ki jih je imel z angažiranjem prevoznega podjetja.
Po določilu 1. odst. 221. čl. ZD sodišče v primeru, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
Iz neprerekanih trditev tožene stranke (list. št. 5) izhaja, da tožeča stranka toženi ni dovolila računalnika odnesti v servisno delavnico. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da napak v prodajalni tožeče stranke ni bilo mogoče ugotoviti in je bilo potrebno testiranje računalnika na servisu tožene stranke. Toženi stranki torej ni omogočila, da bi odkrila, za kakšno napako gre in jo odpravila (primerjaj 1. odst. 505. čl. ZOR). Napako je tožena stranka lahko odpravila šele takrat, ko ji je tožeča stranka to omogočila. Za škodo, ki naj bi tožeči stranki nastala v času, ko toženi stranki ni bilo omogočeno popravilo računalnika, tožena stranka zaradi ravnanja tožeče stranke same, ni odgovorna (primerjaj 263 čl. ZOR).
ZPP člen 117, 117/2, 118, 121, 117, 117/2, 118, 121.
vrnitev v prejšnje stanje - rok - subjektivni rok
Ena od predpostavk za vrnitev v prejšnje stanje je poleg ostalih (pravočasnost podanega predloga, opravičeni vzrok za zamudo) tudi, da je nastopila prekluzija, torej da stranka ne more več opraviti določenega procesnega dejanja. Da bi stranka lahko podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje, mora biti seznanjena s tem, da je prekludirana. To je tožena stranka izvedela šele, ko je dne 13.6.1998 prejela sodbo opr. št. I ... z dne .... Subjektivni rok petnajstih dni za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje iz 2. odstavka 117. člena, ki teče od tedaj, ko je stranka izvedela za zamudo, je torej treba šteti od tedaj dalje, ko je stranka izvedela, da določenih procesnih dejanj ne more več opraviti.
Obdolženi je storil kaznivo dejanje tihotapstva s tem, ko je po prijavi uvoza osebnih avtomobilov carinskim organom te avtomobile registriral v naši državi s pomočjo ponarejenih listin, te osebne avtomobile tudi izvozil v tujino, nato pa jih, opremljene z domačimi registrskimi tablicami, pripeljal nazaj v Slovenijo. Na tak način se je izognil predpisanim carinskim dajatvam ne glede na dejstvo, da legalni uvoz ni bil mogoč.
Če je do absolutnega zastaranja kazenskega pregona prišlo že v postopku s pritožbo, ko zadeva še ni bila odstopljena sodišču 2. stopnje zaradi odločitve o pritožbi, je dolžno sodišče 2. stopnje izdati zavrnilno sodbo po uradni dolžnosti, ker ni več upravičeno odločati o utemeljenosti pritožbe.