sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - razlogi za ugovor
Dolžnik, ki v ugovoru trdi, da je račun reklamiral, ker je zaračunana cena presegala dogovorjeno, upnik pa računa tudi ni specificiral in je bil z delom v zamudi, bi moral te navedbe uveljavljati že v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov. Izvršilno sodišče odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov le še prisilno izvrši. Zato je, kot je bilo že zapisano, dolžnik pri ugovoru omejen na razloge, ki v smislu 1. odst. 55. člena ZIZ preprečujejo izvršbo. Dolžnik relevantnih razlogov ni navedel, zato je ugovor neutemeljen.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
stroški izvršilnega postopka
Izvršitelj je dolžan vpisati v evidenco izvršilno zadevo takoj, ko prejme sklep o določitvi za izvršitelja, ker s tem zadosti zahtevi, da opravlja izvršilna dejanja po vrstnem redu, kot je prejel sklepe o določitvi za izvršitelja. Plačilo za to storitev izvršitelju pripada, četudi je pozneje izvršilni postopek ustavljen, ker upnik ni založil predujma.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil tožnik opravilno sposoben v trenutku, ko je izročil toženki denar kot plačilo za njeno 17 let trajajočo pomoč na kmetiji, ni odločilno, da je sedaj opravilno nesposoben in da ima skrbnika.
S prisilno izselitvijo in s tem z omogočitvijo rušenja, vzpostavitev prejšnjega stanja (ponovna vselitev v isto hišo) ne bi bila več mogoča. Z izdajo predlagane začasne odredbe ureditev razmerja med strankama, zato ne bi bila začasna temveč dokončna. Torej bi sodišče odločilo o pravnem varstvu, ki ga upnik zahteva s tožbo, že v tem postopku, brez upoštevanja kontradiktornosti. Še več - ob upoštevanju trditev, da imajo dolžniki v primeru izselitve pravico do drugega primernega stanovanja, bi bil upnik z ugoditvijo njegovemu predlogu deležen celo močnejše pravne zaščite kot v pravdnem postopku. Tako ne bi imel prav nikakršnega pravnega interesa več za nadaljevanje pravde.
ZPP člen 117, 117/2, 118, 121, 117, 117/2, 118, 121.
vrnitev v prejšnje stanje - rok - subjektivni rok
Ena od predpostavk za vrnitev v prejšnje stanje je poleg ostalih (pravočasnost podanega predloga, opravičeni vzrok za zamudo) tudi, da je nastopila prekluzija, torej da stranka ne more več opraviti določenega procesnega dejanja. Da bi stranka lahko podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje, mora biti seznanjena s tem, da je prekludirana. To je tožena stranka izvedela šele, ko je dne 13.6.1998 prejela sodbo opr. št. I ... z dne .... Subjektivni rok petnajstih dni za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje iz 2. odstavka 117. člena, ki teče od tedaj, ko je stranka izvedela za zamudo, je torej treba šteti od tedaj dalje, ko je stranka izvedela, da določenih procesnih dejanj ne more več opraviti.
Ker upnik tudi v podaljšanem roku ni založil predujma za izvršilne stroške, je sodišče prve stopnje pravilno ustavilo izvršbo. Dejstvo, da je upnica predlagala tudi dovolitev izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom in okoliščina, da drugo izvršilno sredstvo ni uspešno, na izpodbijano odločitev ne more vplivati, saj ne vpliva na obveznost upnice v danem roku založiti predujem za opravo izvršbe.
pisna oporoka pred pričami - veljavnost oporoke - sposobnost za razsojanje
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je oporočiteljica znala brati in pisati in da je bila v trenutku sestave oporoke sposobna za razsojanje, je pravilno odločilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da oporoka ni veljavna.
Določilo drugega odstavka 71. člena ZIZ v obliki pravnega standarda omogoča prilagoditev instituta odloga izvršbe dejanskim okoliščinam, ki niso predvidene v prvem odstavku 71. člena, zato ne predstavlja samostojnega temelja za odlog izvršbe. To pomeni, da mora dolžnik tudi v primeru zatrjevanih razlogov iz drugega odstavka 71. člena ZIZ za verjetno izkazati, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost
Odmera odškodnine 40 letni oškodovanki za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in duševne bolečine zaradi skaženosti za naslednje poškodbe: izpah desne stegnenice, sklepni zlom glave desne stegnenice.
Posrednikovo odgovornost opredeljuje 820. čl. ZOR. Ta odgovornost ne zajema odgovornosti za "posredovanje stvari z napako", temveč bi v konkretnem primeru posrednik odgovarjal le, če bi posredoval za osebo, za katero je vedel ali moral vedeti, da ne bo mogla izpolniti obveznosti iz pogodbe ter za škodo, nastalo po njegovi krivdi.
jamstveni in preživninski sklad RS - oprostitev plačila sodnih stroškov
Jamstveni in preživninski sklad RS je oproščen plačila sodnih stroškov. Oprostitev plačila sodnih stroškov zajema tudi oprostitev plačila predujma za izvršitelja.
Pritožnica nasprotuje tudi zaključkom prvostopnega sodišča, ki so dejanske narave (vsebina premissae minor sodniškega silogizma) in jih v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Že iz ugovornih trditev izhaja, da med strankama ni prišlo do dogovora o tem, da bi upnik dolžniku odložil plačilo dolga. Dolžnikove ugovorne trditve v zvezi s "stanjem dolga" pa so ostale preveč splošne, da bi bilo dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 17, 17/1, 17/2, 17/2-1.
izvršilni naslov - izvršljivost odločbe
Če iz izvršilnega naslova (izreka izvršljive sodne odločbe) ni razvidno, da bi moral dolžnik upniku povrniti tudi zakonite zamudne obresti od glavnice, upnik za zakonite zamudne obresti nima izvršilnega naslova.
Glede na opredelitev izvršiteljske storitve v 2. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Tarifa) vpis spisa v evidenco ni izvršiteljska storitev, saj ne gre za dejanje izvršbe, temveč za del oz. način izvršiteljskega poslovanja. Poleg tega zgolj vpis spisa v evidenco ne opravičuje zahteve za plačilo po 1. alinei tar. št. 11 Tarife.
Obdolženi je storil kaznivo dejanje tihotapstva s tem, ko je po prijavi uvoza osebnih avtomobilov carinskim organom te avtomobile registriral v naši državi s pomočjo ponarejenih listin, te osebne avtomobile tudi izvozil v tujino, nato pa jih, opremljene z domačimi registrskimi tablicami, pripeljal nazaj v Slovenijo. Na tak način se je izognil predpisanim carinskim dajatvam ne glede na dejstvo, da legalni uvoz ni bil mogoč.