povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - nezavestna malomarnost - trčenje v stoječe vozilo - ugotavljanje vzroka za prehitro vožnjo - oškodovančeva izpovedba - mnenje izvedenca cestno prometne stroke
Ker je sodišče 1. stopnje z oškodovančevo izpovedbo ugotovilo, da je bil njegov ustavljeni osebni avtomobil pravilno označen, z mnenjem izvedenca cestno-prometne stroke pa zadostno preglednost, na kateri bi obdolženec mogel ugotoviti na cesti stoječi osebni avtomobil in pravočasno ukrepati, dejansko stanje v očitku o preveliki hitrosti ni zmotno ugotovljeno.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 9.
stroški izvršbe
Po 9. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelju in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom se za odmero cene izvršiteljskih storitev po vrednosti predmeta uporabi vrednost terjatev, ki jo je v posamezni izvršilni zadevi uporabilo sodišče, to pa je v sklepu navedlo le vrednost glavnice, ne pa tudi stroškov obresti, izvršilnih stroškov in obresti od teh stroškov.
Zgolj z gramatično metodo razlage pogodb ni mogoče ugotoviti prave pogodbene volje. Upoštevati je treba tudi druge okoliščine, ki so jih stranke upoštevale ob sklepanju pogodbe.
Iz določb o pokojninski osnovi v 43. in 44. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92-54/98), na podlagi katerega je bila tožniku odmerjena invalidska pokojnina, jasno izhaja, da se morajo upoštevati dejansko izplačane plače (zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v RS), ne pa plače iz preteklega leta, usklajene na leto, za katero se je odmerjalo invalidom III. kategorije invalidnosti nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ki ne predstavljajo dejansko izplačane plače invalidu v določenem letu, pač pa fiktivno plačo, upoštevno le za izračun že navedenih nadomestil po predpisih, veljavnih pred 1.4.1992.
Za presojo legitimacije strank v pravdi zaradi varstva lastninske pravice pred neutemeljenimi posegi vanjo (torej v pravdi, sproženi na podlagi t.i. negatorne tožbe), je vprašanje izkazanega lastništva pomembno le na aktivni strani, medtem ko je pasivno legitimiran "tretji", ki "neutemeljeno vznemirja lastnika" (42. člen ZTLR).
Četudi je upnik takso za izvršilni predlog plačal znotraj dodeljenega roka, vendar pa dokazila o plačani taksi ni predložil, je sodišče prve stopnje njegov predlog za izvršbo utemeljeno štelo za umaknjenega, ker upnik ni postopal po sklepu, s katerim mu je bila predložitev takšnega dokazila izrecno naložena in je bil tudi posebej opozorjen na posledice, če tega ne bo storil.
ZIZ člen 7, 38, 38/1, 38/2, 7, 38, 38/1, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 2, 3, 3/3, 11, 1, 2, 3, 3/3, 11.
izvršitelj - izvršba - predujem za izvršilne stroške
Glede na jasna zakonska določila 38. čl. ZIZ ni pravne podlage, da bi se predujem za stroške izvršitelja zalagal iz sredstev sodišča.
Taksna obveznost za vlogo nastane, ko se vloga izroči sodišču, zato je upnik dolžan plačati sodno takso za vloženi predlog za izvršbo, četudi ga je pozneje morda umaknil.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Razlogi izpodbijane sodbe o vsebini listin (dobavnic) niso v nasprotju z vsebino dobavnic samih. Pritožbena trditev, da iz dobavnic izhaja, da je šlo za sukcesivno dobavo, predstavljajo pritožbeni razlog zmotne ocene predloženih listin, torej zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Če je bila delavcu priznana invalidnost III. kategorije z odločbo ZPIZ za nazaj, za čas pred dokončnostjo sklepa o trajnem višku, je bil nezakonito opredeljen za trajno presežnega delavca, čeprav v času odločanja delodajalca o trajno presežnih delavcih še ni bil invalid III. kategorije.
Pri odločanju o denarni terjatvi delavca do delodajalca, ki ima podlago v dokončni odločbi delodajalca, sodišče ne more posegati v vsebino take dokončne odločbe in je nanjo vezano. Ker je delodajalec po ugovoru delavca sam spremenil odločbo o prvi razporeditvi tako, da je delavcu namesto količnika 3,78 priznal 5,00, plačo pa je kljub temu izplačal po količniku 3,78, je delavki dolžan povrniti razliko v plači. Stranska intervencija je pravica in ne dolžnost (pravne ali fizične) osebe, da se v pravdi, ki že teče med drugimi, pridruži stranki, za katero želi, da zmaga v sporu. Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo in šport izjave o vstopu v pravdo ni dala niti na naroku, niti s pisno vlogo. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje s svojo odločbo (sklepom) pravilno odločilo, ko je predlog tožene stranke (Srednje šole) za vključitev stranskega intervenienta zavrnilo.
izvršba na premičnine - novo izvršilno sredstvo - oprostitev - izvršba - stvari, izvzete iz izvršbe
Pogoj iz 1. odst. 80. čl. ZIZ, da so stvari dolžniku nujno potrebne za opravljanje dejavnosti, je potrebno razlagati tako, da so stvari izvzete iz izvršbe, če bi rubež teh delovnih priprav onemogočil ali zelo otežil oz. okrnil opravljanje dolžnikove dejavnosti. Dolžnik ni niti trdil niti izkazal, da za opravljanje dejavnosti nujno potrebuje prav vsa vozila, ki jih poseduje, zato vozili, na katerih upnik predlaga izvršbo, nista izvzeti iz izvršbe v smislu 1. odst. 80. čl. ZIZ, saj nista nujno potrebni za opravljanje dolžnikove dejavnosti.
sodba na podlagi odpovedi - stranka - prenehanje pooblastila
Odvetnikovo sporočilo sodišču, da tožeče stranke ne zastopa več, ne daje podlage za sklep, da je pooblastilno razmerje prenehalo zaradi odpovedi pooblastila s strani odvetnika, zaradi česar ni bilo podlage za uporabo četrtega odstavka 99. člena ZPP.
ZZ člen 32, 36. ZPP (1977) člen 154, 373, 373-4, 154, 373, 373-4. ZTPDR člen 84, 84.
stranska intervencija - izpodbijanje
Izbrani kandidat ima lahko v individualnem delovnem sporu, v katerem neizbrani kandidat izpodbija izbiro delodajalca med prijavljenimi kandidati, položaj stranskega intervenienta na strani tožene stranke.
Tožnica je upravičena do potnih stroškov, če je v bolnišnici vsakodnevno obiskovala bolnega otroka, pri tem pa ni šlo za redne obiske staršev, temveč se je morala tožnica naučiti uporabljati razne aparate, na katere je otrok vezan, poleg tega pa je šlo tudi za psihično sprejemanje otroka, ki je vezan na preživetje s stalno pomočjo aparata.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je do pobota prišlo 5.7.1996, ko se je začela likvidacija upnika. Sodišče pa je spregledalo, da v tem primeru pobot učinkuje po sili zakona in da posebna pobotna izjava ni potrebna. Če torej dolžnik v svoji pobotni izjavi ni izjavil v pobot tudi obresti od terjatve, ki jo je imel do upnika, to ne pomeni, da obresti ni več upravičen terjati, oziroma jih uveljaviti v pobot še v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Ker je tožena stranka podala pripombe na izvedensko mnenje, bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati izvedenca in razčistiti njene pripombe, na pa zavrniti izvedbe tega dokaza, ker tožnica ni bila pripravljena založiti predujma za dopolnitev mnenja.
Dolžnik v pritožbi ni navedel pritožbenih razlogov niti izpodbijal razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo zavrnitev predloga za odlog izvršbe. Zato je izpodbijani sklep sodišče druge stopnje preizkusilo le glede kršitev, ki jih sodišče druge stopnje preizkusi po uradni dolžnosti.
ZOR člen 379, 379/1, 379, 379/1. ZTPDR člen 83, 83/3, 83, 83/3. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 353, 338, 338/1, 350, 350/2, 353.
res iudicata - reparacijski zahtevek
Ne gre za odločanje o že razsojeni stvari, če je delavec po pravnomočni odločbi, s katero je bilo ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja, vložil tožbo zaradi plačila reparacije, v kateri je specificiral zahtevek po višini, ker po prvotni sodbi delodajalec ni izpolnil opisnega zahtevka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - nadomestna izpolnitev
Dolžnik v ugovoru sicer navaja nekatera dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, vendar za svoje trditve ne predlaga nobenih dokazov. Predmet izpolnitve dolžnikove obveznosti v konkretnem primeru je plačilo v denarju, zato upnik ni dolžan sprejeti ponujene izpolnitve s kompenzacijo, temveč je to stvar dogovora med strankama, ki ga ni mogoče izsiliti po sodni poti.