ZZ člen 32, 36. ZPP (1977) člen 154, 373, 373-4, 154, 373, 373-4. ZTPDR člen 84, 84.
stranska intervencija - izpodbijanje
Izbrani kandidat ima lahko v individualnem delovnem sporu, v katerem neizbrani kandidat izpodbija izbiro delodajalca med prijavljenimi kandidati, položaj stranskega intervenienta na strani tožene stranke.
Če je bila delavcu priznana invalidnost III. kategorije z odločbo ZPIZ za nazaj, za čas pred dokončnostjo sklepa o trajnem višku, je bil nezakonito opredeljen za trajno presežnega delavca, čeprav v času odločanja delodajalca o trajno presežnih delavcih še ni bil invalid III. kategorije.
V sporu majhne vrednosti je sodbo zaradi odpovedi mogoče izdati samo, če tožnik ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, na katerega je bil v redu povabljen, ne pa tudi, če izostane iz katerega od naknadnih narokov. Pravna podlaga 455. in 456. čl. ZPP.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - nadomestna izpolnitev
Dolžnik v ugovoru sicer navaja nekatera dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, vendar za svoje trditve ne predlaga nobenih dokazov. Predmet izpolnitve dolžnikove obveznosti v konkretnem primeru je plačilo v denarju, zato upnik ni dolžan sprejeti ponujene izpolnitve s kompenzacijo, temveč je to stvar dogovora med strankama, ki ga ni mogoče izsiliti po sodni poti.
ZPP (1977) člen 154, 166, 354, 354/2, 154, 166, 354, 354/2. ZRPJZ člen 6, 6. ZDS člen 17, 24, 24/1, 63, 67, 67/2, 17, 24, 24/1, 63, 67, 67/2.
razporeditev - delavec v državnem organu
Nezakonita oz. v nasprotju s 17. členom ZTPDR je razporeditev delavca na delovno mesto inšpektorja, ker so pogoji za zasedbo tega delovnega mesta v sistemizaciji določeni v nasprotju z zakonom (izobrazba, zahtevane delovne izkušnje).
Tako ZPPOLS kot ZLPPOD predpisujeta spremembo družbenega kapitala v državno lastnino, s tem, da je po prvem družbeni kapital v celoti ali delno v lasti sklada, torej posredno v lasti države, medtem ko je po ZLPPOD na podlagi 3. člena Republika Slovenija lastnik družbenega kapitala. Po 3. odst. 65. člena ZZLPPO se še vedno uporablja 1. odst. 25. H člena ZPPOLS. Slednji pa daje aktivno legitimacijo za vložitev tožbe, s katero se po splošnih pravilih obligacijskega prava izpodbija pravna dejanja iz 48. ali 48.a člena ZLPP, zaradi katerih je prišlo do zmanjšanja premoženja družbe in pravico zahtevati povrnitev škode, od dneva vpisa v sodni register vsakemu delničarju oziroma družbeniku. Premoženje, ki je olastninjeno, od dneva trenutka vpisa v sodni register varuje družbenik oziroma delničar sam. Najkasneje z dnem vpisa v sodni register, (čeprav je že z dnem uveljavitve ZLPPOD) na podlagi 3. člena ZLPPOD Republika Slovenija postala lastnica družbenega kapitala, je DP izgubil aktivno legitimacijo za vložitev tožb v zvezi z varovanjem družbene lastnine.
sodba na podlagi odpovedi - stranka - prenehanje pooblastila
Odvetnikovo sporočilo sodišču, da tožeče stranke ne zastopa več, ne daje podlage za sklep, da je pooblastilno razmerje prenehalo zaradi odpovedi pooblastila s strani odvetnika, zaradi česar ni bilo podlage za uporabo četrtega odstavka 99. člena ZPP.
Tožnica je upravičena do potnih stroškov, če je v bolnišnici vsakodnevno obiskovala bolnega otroka, pri tem pa ni šlo za redne obiske staršev, temveč se je morala tožnica naučiti uporabljati razne aparate, na katere je otrok vezan, poleg tega pa je šlo tudi za psihično sprejemanje otroka, ki je vezan na preživetje s stalno pomočjo aparata.
izvršba na premičnine - novo izvršilno sredstvo - oprostitev - izvršba - stvari, izvzete iz izvršbe
Pogoj iz 1. odst. 80. čl. ZIZ, da so stvari dolžniku nujno potrebne za opravljanje dejavnosti, je potrebno razlagati tako, da so stvari izvzete iz izvršbe, če bi rubež teh delovnih priprav onemogočil ali zelo otežil oz. okrnil opravljanje dolžnikove dejavnosti. Dolžnik ni niti trdil niti izkazal, da za opravljanje dejavnosti nujno potrebuje prav vsa vozila, ki jih poseduje, zato vozili, na katerih upnik predlaga izvršbo, nista izvzeti iz izvršbe v smislu 1. odst. 80. čl. ZIZ, saj nista nujno potrebni za opravljanje dolžnikove dejavnosti.
verodostojna listina - listina - predlog za izvršbo - plačilni nalog - overovitev podpisa - začasna odredba - neznatna škoda
Po zakonu overjena zasebna listina je verodostojna listina v smislu 23. čl. ZIZ samo, če je na listini overjen podpis zavezanca. Kot škodo, ki utegne nastati dolžniku z začasno odredbo, je treba razumeti vsako zmanjšanje premoženja ali preprečitev njegovega povečanja, ki bi ga utegnil dolžnik pretrpeti z izdajo začasne odredbe, četudi bi se morda pozneje izdaja le-te upravičila, ne pa samo kot pravno nedopustno škodo.
Iz določb o pokojninski osnovi v 43. in 44. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92-54/98), na podlagi katerega je bila tožniku odmerjena invalidska pokojnina, jasno izhaja, da se morajo upoštevati dejansko izplačane plače (zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v RS), ne pa plače iz preteklega leta, usklajene na leto, za katero se je odmerjalo invalidom III. kategorije invalidnosti nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ki ne predstavljajo dejansko izplačane plače invalidu v določenem letu, pač pa fiktivno plačo, upoštevno le za izračun že navedenih nadomestil po predpisih, veljavnih pred 1.4.1992.
Četudi je upnik takso za izvršilni predlog plačal znotraj dodeljenega roka, vendar pa dokazila o plačani taksi ni predložil, je sodišče prve stopnje njegov predlog za izvršbo utemeljeno štelo za umaknjenega, ker upnik ni postopal po sklepu, s katerim mu je bila predložitev takšnega dokazila izrecno naložena in je bil tudi posebej opozorjen na posledice, če tega ne bo storil.
gospodarski spor - stranka - nadaljevanje pravde - vrsta postopka
Čim se pravda, ki je tekla med subjekti iz 1. točke 1. odst. 481. čl. ZPP nadaljuje zoper družbenika družbe, ki je med pravdo prenehala obstojati, se ne uporabljajo več pravila o postopku v gospodarskih sporih.
Pri presoji, ali je tožena stranka prodajo stanovanja pogojevala z vnaprejšnjim plačilom, kar je pogoj za prisojo obresti za vnaprejšnje plačilo, je potrebno ugotavljati, ali je imel tožnik kot kupec razen nakupa z vnaprejšnjim plačilom še drugo možnost sklenitve pogodbe, in sicer možnost nakupa stanovanja s plačilom kupnine ob prevzemu stanovanja.
Pod pojmom znatnejša škoda je mišljena dejanska škoda, nastanek katere je verjetno izkazan. Sama višina terjatve, ki se izterjuje, nastanka dejanske škode še ne izkazuje.
Predpostavke, ki morajo biti podane za obstoj odškodninske obveznosti zaradi kršitve pogodbe, so po svoji vsebini enake tistim, ki morajo obstajati za deliktno, neposlovno odškodninsko obveznost. Bolnik in zdravstvena ustanova sta v pogodbenem razmerju, pri čemer je zdravstvena ustanova za ravnanje svojih delavcev objektivno odgovorna, vendar odgovarja le, če njen delavec ni ravnal tako kot je treba. Tako se pogodbena odškodninska obveznost prelije v neposlovno. Zdravnik ne ravna tako kot je treba, če je ravnal nestrokovno in ni ravnal s potrebno profesionalno skrbnostjo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - vabilo na narok
Toženi stranki z opustitvijo vročitve vabila na glavno obravnavo ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj je sodišče prve stopnje na naroku dne 06.12.1999 obravnavanje v predmetni zadevi zaključilo.
Če je sodišče ugotovilo, da je bilo delo za toženo stranko opravljeno in če na podlagi izvedenih dokazov ni moglo ugotoviti, kakšna je bila med strankama dogovorjena cena za opravljene storitve, je bilo dolžno skladno z 2. odst. 623. čl. ZOR samo presoditi in določiti vrednost opravljenega dela.