ZIZ člen 16, 16/1, 291, 16, 16/1, 291. ZPP člen 39, 39. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 9.
stroški izvršbe
Vrednosti oz. višine terjatve v izvršilnem postopku ni mogoče določati po 39. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, ampak po 9. čl. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev v povezavi s 1. točko 16. čl. ZIZ, ki terjatev označuje kot pravico do denarnega zneska. Vrednost denarne terjatve predstavlja torej vrednost denarnega zneska, do katerega je upnik upravičen po sklepu o izvršbi. Ta pa obsega poleg glavnice tudi obresti, pravdne in izvršilne stroške.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker dolžnik ugovarja, da računa ni prejel, zatrjuje tudi zastaranje, priznava pa glavnico, je bilo treba sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine delno razveljaviti v delu, katerega dolžnik izpodbija in v tem delu ugovoru ugoditi, da se o zadevi odloči v pravdnem postopku.
Sodišče druge stopnje razveljavi sklep o neutemeljenosti ugovora in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru, če ne more presoditi njegove utemeljenosti.
Tožeča stranka se ni udeležila naroka, ki je bil razpisan na njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, s katerim je predlagala, da se ji dovoli pristopiti na narok, ki ga je zamudila iz opravičenega razloga. Tožeča stranka pa je s tem, ko se ni udeležila naroka za vrnitev v prejšnje stanje ponovno zamudila opraviti zamujeno dejanje. Zato je zakonita odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZOR člen 600, 608, 608/1, 608/2, 623, 623/1, 600, 608, 608/1, 608/2, 623, 623/1.
pogodba o delu - razdrtje pogodbe - plačilo
V pravdi zaradi izpolnitve denarnih obveznosti po pogodbi o igranju košarke ni relevanten ugovor tožene stranke, da tožnik ni opravil zdravniškega pregleda. Vse do izteka pogodbe tožena stranka tožnika ni niti pozvala na zdravniški pregled, ni ga posebej opozorila na to obveznost, ni uvedla nobenega disciplinskega postopka in ni razdrla pogodbe z njim.
Pod pojmom znatnejša škoda je mišljena dejanska škoda, nastanek katere je verjetno izkazan. Sama višina terjatve, ki se izterjuje, nastanka dejanske škode še ne izkazuje.
V trditvi tožene stranke, da ni dolžna plačati (nobene) najemnine, je vsebovana (implicirana) tudi trditev, da je dolžna plačati manj, kot zahteva tožeča stranka.
Če je sodišče ugotovilo, da je bilo delo za toženo stranko opravljeno in če na podlagi izvedenih dokazov ni moglo ugotoviti, kakšna je bila med strankama dogovorjena cena za opravljene storitve, je bilo dolžno skladno z 2. odst. 623. čl. ZOR samo presoditi in določiti vrednost opravljenega dela.
ZTLR člen 20, 20. ZOR člen 26, 26. ZIZ člen 191, 191.
pravnomočnost - pravnomočnost odločbe - pridobitev lastninske pravice - državni organ - domik - pravni posel - soglasje strank
Sklep nepravdnega sodišča je pravnomočen, na pravnomočne odločbe sodišč in drugih organov pa je sodišče vezano. Sodne odločbe se izpodbijajo v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi v rokih, ki jih določa procesni zakon, zato v tem postopku ni mogoče niti kot predhodno niti kot glavno vprašanje ugotavljati veljavnosti ali zakonitosti sklepa nepravdnega sodišča. Domik na dražbi v postopku izvršbe in zavarovanja je odločba državnega organa, s katero se pridobi lastninska pravica (2. odst. 20. čl. ZTLR) in pomeni za kupca (najboljšega ponudnika) originarno pridobitev lastninske pravice na prodani nepremičnini. Vendar pa sam domik ne pomeni nujno dokončno pridobitev lastninske pravice, temveč je v obsegu, kot ga določa zakon, lahko ta pridobitev pogojna, med drugim tudi zaradi tega, ker kupec v določenem roku ne položi kupnine (191. čl. ZIZ). Soglasja, danega v skladu procesnimi pravili in za potrebe tekočega postopka, ni mogoče šteti za izjavo volje v smislu obligacijskopravnih predpisov, ki urejajo pogodbena razmerja, temveč kot izjave strank v tem postopku, katerega končni cilj je izdaja odločbe. S takšnimi - četudi skladnimi izjavami - zato ne nastane pogodba.
služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili
Ker je sodišče ugotovilo obstoj služnostne pravice hoje in vožnje s traktorjem, je jasno, da ta vožnja obsega tudi vožnje z osebnimi vozili, seveda za kmetijske namene, ki zemljišče manj obremenjujejo kot traktor.
vloga v tujem jeziku - nerazumljiva vloga - uradni jezik, ki je v rabi pri sodišču - obravnava
Vloga, ki je sestavljena v tujem jeziku ni razumljiva. Šele ko je vloga razumljiva, (sestavljena v jeziku v katerem sodišče posluje) je mogoča presoja, ali je sestavljena v obliki, ki omogoča njeno obravnavo kot tožbe. Z nerazumljivo vlogo se pravdni postopek ne začne. S tem ko sodišče ni upoštevalo vloge pritožnika za oprostitev plačila stroškov postopka, ki jo je podal v roku za popravo vloge (ni pa vloge prevedel), ni prekršilo pravil postopka.
ZPPSL člen 137, 137/4, 144, 144/1, 137, 137/4, 144, 144/1.
terjatev - sklep o nadaljevanju izvršbe
Določila 1. odst. 144. čl. ZPPSL zato ni mogoče razumeti tako, da mora upnik vselej vložiti tožbo zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve, pač pa, da mora sprožiti postopek, ki bo pripeljal do željenega rezultata. Če je bil o sporni prerekani terjatvi že začet pravdni postopek (ki je moral biti skladno s 4. tč. 1. odst. 205. čl. ZPP prekinjen zaradi nastopa pravnih posledic začetka stečajnega postopka), bo upnik pač predlagal nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka z ustrezno prilagoditvijo tožbenega zahtevka nastali procesni situaciji (iz dajatvenega v ugotovitvenega). Svoj pravni intres pa bo upnik lahko v pravdnem postopku izkazal prav z izpodbijanim sklepom.
ZIZ člen 82, 82/3, 82, 82/3. ZPP člen 137, 137/1, 137, 137/1.
ustavitev izvršbe - neudeležba upnika na rubežu - vročanje pooblaščencu
V skladu z določbo prvega odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku se, kadar ima stranka pooblaščenca, vročajo pisanja njemu. Iz podatkov v spisu izhaja, da ima upnica v izvršilnem postopku pooblaščenca. Zato bi moral izvršitelj o času in kraju rubeža upnico obvestiti preko njenega pooblaščenca. Iz fotokopije povratnice, ki se nahaja v spisu pa je razvidno, da je bilo obvestilo o rubežu poslano na naslov upnice in ne njenega pooblaščenca; vročitev torej ni bila opravljena pravilno. Ker torej upnica ni bila pravilno obveščena o času in kraju rubeža, dejstvo, da se upnica rubeža ni udeležila, ne more povzročiti posledice iz tretjega odstavka 82. člena ZIZ, to je ustavitve izvršbe.
Ob ugotovitvi, da je bil upravnik - tožeča stranka seznanjena z odpovedjo pogodbe o upravljanju in da se je odpovedni rok iztekel s 30.4.1997, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pravdni stranki od tedaj dalje (sporni pa so izdatki upravnika in stroški upravljanja v mesecu juniju 1997) nista bili več v pogodbenem razmerju, kar je upravnik glede na prejeta obvestila tudi vedel. Sodišče prve stopnje nadalje pravilno razloguje, da ob upoštevanju tega (211. čl. ZOR) ne pridejo v poštev določila o neupravičeni pridobitvi. Tudi sklicevanje na nujnost izvedbe dimnikarskih storitev ne pride v poštev. Te storitve so res obvezne, tožeča stranka pa ni izkazala, do so bile tudi nujne - torej, da tega posla ni bilo mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist (220. čl. ZOR).
Sodišče lahko dovoli izvršbo le na predlog tistega, ki je v izvršilnem naslovu označen kot upnik (določba prvega odstavka 24. člena ZIZ). Ker iz predlogu priloženega sklepa ne izhaja, da bi bil upnik J.P., predlagane izvršbe ni mogoče dovoliti. Sodišče prve stopnje je pri izdaji sklepa zmotno uporabilo določbo 24. člena ZIZ; saj je izvršbo dovolilo kljub temu, da ena od substančnih predpostavk za dovolitev izvršbe (stvarna legitimacija upnika) ni bila podana.
Izvršba pavnomočne sodne odločbe sama po sebi sicer ne predstavlja pravno zavarovane škode, vendar je, glede na opisane okoliščine (velik znesek, sedež upnika...) v konkretnem primeru izkazana verjetnost, da bi dolžnik, v primeru uspešne revizije, z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL45072
ZD člen 200. ZIZ člen 272. ZTLR člen 3, 18, 18/2, 36. EKČP člen 8, 8/1.
zavarovanje zapuščine - začasna odredba
Začasna odredba po določbah ZIZ je eden od načinov zavarovanja zapuščine, ki jih po določbi 200. člena ZD lahko sprejme zapuščinsko sodišče. Začasna odredba v zapuščinskem postopku je torej namenjena zavarovanju zapuščine. ZIZ v 273. členu sicer res le primeroma našteva vrste začasnih odredb; sodišče pa sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Vendar pa se z začasno odredbo, s katero se dolžniku nalaga aktivno ravnanje v obravnavani zadevi ne dosega namena zavarovanja. Začasna odredba s takšno vsebino namen zavarovanja zapuščine nedvomno presega. Zato presega tudi domet in namen začasne odredbe.