ZIZ člen 82, 82/3, 82, 82/3. ZPP člen 137, 137/1, 137, 137/1.
ustavitev izvršbe - neudeležba upnika na rubežu - vročanje pooblaščencu
V skladu z določbo prvega odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku se, kadar ima stranka pooblaščenca, vročajo pisanja njemu. Iz podatkov v spisu izhaja, da ima upnica v izvršilnem postopku pooblaščenca. Zato bi moral izvršitelj o času in kraju rubeža upnico obvestiti preko njenega pooblaščenca. Iz fotokopije povratnice, ki se nahaja v spisu pa je razvidno, da je bilo obvestilo o rubežu poslano na naslov upnice in ne njenega pooblaščenca; vročitev torej ni bila opravljena pravilno. Ker torej upnica ni bila pravilno obveščena o času in kraju rubeža, dejstvo, da se upnica rubeža ni udeležila, ne more povzročiti posledice iz tretjega odstavka 82. člena ZIZ, to je ustavitve izvršbe.
Ob ugotovitvi, da je bil upravnik - tožeča stranka seznanjena z odpovedjo pogodbe o upravljanju in da se je odpovedni rok iztekel s 30.4.1997, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pravdni stranki od tedaj dalje (sporni pa so izdatki upravnika in stroški upravljanja v mesecu juniju 1997) nista bili več v pogodbenem razmerju, kar je upravnik glede na prejeta obvestila tudi vedel. Sodišče prve stopnje nadalje pravilno razloguje, da ob upoštevanju tega (211. čl. ZOR) ne pridejo v poštev določila o neupravičeni pridobitvi. Tudi sklicevanje na nujnost izvedbe dimnikarskih storitev ne pride v poštev. Te storitve so res obvezne, tožeča stranka pa ni izkazala, do so bile tudi nujne - torej, da tega posla ni bilo mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist (220. čl. ZOR).
V pravdi za plačilo zavarovalnine po policah o kolektivnem nezgodnem zavarovanju je treba ugotoviti, kakšne poškodbe je dobil tožnik v nezgodi in kako so te poškodbe ocenjene v tabelah invalidnosti kot sestavnih delih Splošnih pogojev. V primeru dvoma v pravilnost oz. prepričljivost izvedenskih mnenj oz. v primeru neskladij med mnenjema dveh sodnih izvedencev, je potrebno oba izvedenca zaslišati.
ZOR člen 200, 200. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela zaslišanja strank - denarna odškodnina - duševne bolečine - razžalitev časti in dobrega imena
I. Predpostavka absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. tč. II. odst. 339. čl. ZPP je nezakonitost ravnanja sodišča. Če te ni, tudi omenjene kršitve ni. II. Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, katere pravno priznana oblika so tudi pretrpljene bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, predstavlja oškodovancu zadoščenje, satisfakcijo. S prisojenim denarnim zneskom se oškodovancu omogoči, da si z njim pridobi zadovoljstvo v življenju, s katerim bi si, kolikor je to le mogoče, ublažil trpljenje zaradi razžalitve. Kaj bo oškodovanec storil s prisojenim denarnim zneskom, torej kakšno zadovoljstvo si bo z njim pridobil, pa je stvar njegove odločitve.
vračilo - špekulativni oziroma fiktivni pravi akti in posli
Določilo iz 1. odstavka 89. člena ZDEN, ki predstavlja izjemo od ureditve iz 4. odstavka 16. člena ZDEN, se nanaša samo na primere, kadar je premoženje prešlo v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih aktov in poslov iz družbene lastnine. Pri tem je odločilen status pravne osebe v času uveljavitve ZDEN 7.12.1991.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor
Ker upnik predlogu za izvršbo ni priložil računov, na katere se sklicuje, začasna zastopnica dolžnika sklepa o izvršbi konkretneje, kot ga je, sploh ne more izpodbijati. Zato je ugovor obrazložen.
V trditvi tožene stranke, da ni dolžna plačati (nobene) najemnine, je vsebovana (implicirana) tudi trditev, da je dolžna plačati manj, kot zahteva tožeča stranka.
ZOR člen 327, 327/1, 327, 327/1. ZNP člen 168, 168/1, 170, 168, 168/1, 170.
sodni depozit
Predlagatelj mora navesti razloge, zaradi katerih polaga predmet depozita in jih verjetno izkazati. Ne presoja pa sodišče v nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita, ali predmet, katerega položitev predlaga, pomemi pravilno izpolnitev obveznosti iz materialnopravnega razmerja.
Dejstvo, ali je upnik na rubež pristopil ali ne, je nepomembno spričo dejstva, da je dolžnik neznan na naslovu, kjer naj bi se rubež opravil. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ustavitev izvršbe po 3. odst. 82. člena ZIZ.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - vabilo na narok
Toženi stranki z opustitvijo vročitve vabila na glavno obravnavo ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj je sodišče prve stopnje na naroku dne 06.12.1999 obravnavanje v predmetni zadevi zaključilo.
vloga v tujem jeziku - nerazumljiva vloga - uradni jezik, ki je v rabi pri sodišču - obravnava
Vloga, ki je sestavljena v tujem jeziku ni razumljiva. Šele ko je vloga razumljiva, (sestavljena v jeziku v katerem sodišče posluje) je mogoča presoja, ali je sestavljena v obliki, ki omogoča njeno obravnavo kot tožbe. Z nerazumljivo vlogo se pravdni postopek ne začne. S tem ko sodišče ni upoštevalo vloge pritožnika za oprostitev plačila stroškov postopka, ki jo je podal v roku za popravo vloge (ni pa vloge prevedel), ni prekršilo pravil postopka.
Sodišče lahko dovoli izvršbo le na predlog tistega, ki je v izvršilnem naslovu označen kot upnik (določba prvega odstavka 24. člena ZIZ). Ker iz predlogu priloženega sklepa ne izhaja, da bi bil upnik J.P., predlagane izvršbe ni mogoče dovoliti. Sodišče prve stopnje je pri izdaji sklepa zmotno uporabilo določbo 24. člena ZIZ; saj je izvršbo dovolilo kljub temu, da ena od substančnih predpostavk za dovolitev izvršbe (stvarna legitimacija upnika) ni bila podana.
Izvršba pavnomočne sodne odločbe sama po sebi sicer ne predstavlja pravno zavarovane škode, vendar je, glede na opisane okoliščine (velik znesek, sedež upnika...) v konkretnem primeru izkazana verjetnost, da bi dolžnik, v primeru uspešne revizije, z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker dolžnik ugovarja, da računa ni prejel, zatrjuje tudi zastaranje, priznava pa glavnico, je bilo treba sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine delno razveljaviti v delu, katerega dolžnik izpodbija in v tem delu ugovoru ugoditi, da se o zadevi odloči v pravdnem postopku.
Pooblastilo, dano odvetniškemu kandidatu, ne velja tudi za odvetnika, pri katerem je ta zaposlen. Pooblaščenec, ki ni odvetnik, pa ni upravičen do nagrade za zastopanje, zato nasprotni stranki ni mogoče naložiti, naj povrne njegovo nagrado.
Kadar gre za postopek za ureditev mej med zemljiščem, ki je javno dobro ter zemljiščem v zasebni lasti, je potrebno smiselno uporabiti določbo 5. odstavka 136. člena ZNP.