Pooblastilo, dano odvetniškemu kandidatu, ne velja tudi za odvetnika, pri katerem je ta zaposlen. Pooblaščenec, ki ni odvetnik, pa ni upravičen do nagrade za zastopanje, zato nasprotni stranki ni mogoče naložiti, naj povrne njegovo nagrado.
ZOR člen 200, 200. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela zaslišanja strank - denarna odškodnina - duševne bolečine - razžalitev časti in dobrega imena
I. Predpostavka absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. tč. II. odst. 339. čl. ZPP je nezakonitost ravnanja sodišča. Če te ni, tudi omenjene kršitve ni. II. Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, katere pravno priznana oblika so tudi pretrpljene bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, predstavlja oškodovancu zadoščenje, satisfakcijo. S prisojenim denarnim zneskom se oškodovancu omogoči, da si z njim pridobi zadovoljstvo v življenju, s katerim bi si, kolikor je to le mogoče, ublažil trpljenje zaradi razžalitve. Kaj bo oškodovanec storil s prisojenim denarnim zneskom, torej kakšno zadovoljstvo si bo z njim pridobil, pa je stvar njegove odločitve.
ZOR člen 327, 327/1, 327, 327/1. ZNP člen 168, 168/1, 170, 168, 168/1, 170.
sodni depozit
Predlagatelj mora navesti razloge, zaradi katerih polaga predmet depozita in jih verjetno izkazati. Ne presoja pa sodišče v nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita, ali predmet, katerega položitev predlaga, pomemi pravilno izpolnitev obveznosti iz materialnopravnega razmerja.
Dejstvo, ali je upnik na rubež pristopil ali ne, je nepomembno spričo dejstva, da je dolžnik neznan na naslovu, kjer naj bi se rubež opravil. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ustavitev izvršbe po 3. odst. 82. člena ZIZ.
Če dolžnik izvršitelju pogodbe, na kateri se naj zaznamuje predznamba zastavne pravice ni izročil, rekoč, da je nima, mu ni mogoče izreči denarne kazni. Pogoj za kaznovanje bi namreč bil, da dolžnik pogodbo ima, pa je noče izročiti.
Če je sodišče ugotovilo, da je bilo delo za toženo stranko opravljeno in če na podlagi izvedenih dokazov ni moglo ugotoviti, kakšna je bila med strankama dogovorjena cena za opravljene storitve, je bilo dolžno skladno z 2. odst. 623. čl. ZOR samo presoditi in določiti vrednost opravljenega dela.
ZPPSL člen 137, 137/4, 144, 144/1, 137, 137/4, 144, 144/1.
terjatev - sklep o nadaljevanju izvršbe
Določila 1. odst. 144. čl. ZPPSL zato ni mogoče razumeti tako, da mora upnik vselej vložiti tožbo zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve, pač pa, da mora sprožiti postopek, ki bo pripeljal do željenega rezultata. Če je bil o sporni prerekani terjatvi že začet pravdni postopek (ki je moral biti skladno s 4. tč. 1. odst. 205. čl. ZPP prekinjen zaradi nastopa pravnih posledic začetka stečajnega postopka), bo upnik pač predlagal nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka z ustrezno prilagoditvijo tožbenega zahtevka nastali procesni situaciji (iz dajatvenega v ugotovitvenega). Svoj pravni intres pa bo upnik lahko v pravdnem postopku izkazal prav z izpodbijanim sklepom.
Kadar gre za postopek za ureditev mej med zemljiščem, ki je javno dobro ter zemljiščem v zasebni lasti, je potrebno smiselno uporabiti določbo 5. odstavka 136. člena ZNP.
ZIZ člen 82, 82/3, 82, 82/3. ZPP člen 137, 137/1, 137, 137/1.
ustavitev izvršbe - neudeležba upnika na rubežu - vročanje pooblaščencu
V skladu z določbo prvega odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku se, kadar ima stranka pooblaščenca, vročajo pisanja njemu. Iz podatkov v spisu izhaja, da ima upnica v izvršilnem postopku pooblaščenca. Zato bi moral izvršitelj o času in kraju rubeža upnico obvestiti preko njenega pooblaščenca. Iz fotokopije povratnice, ki se nahaja v spisu pa je razvidno, da je bilo obvestilo o rubežu poslano na naslov upnice in ne njenega pooblaščenca; vročitev torej ni bila opravljena pravilno. Ker torej upnica ni bila pravilno obveščena o času in kraju rubeža, dejstvo, da se upnica rubeža ni udeležila, ne more povzročiti posledice iz tretjega odstavka 82. člena ZIZ, to je ustavitve izvršbe.
Ob ugotovitvi, da je bil upravnik - tožeča stranka seznanjena z odpovedjo pogodbe o upravljanju in da se je odpovedni rok iztekel s 30.4.1997, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pravdni stranki od tedaj dalje (sporni pa so izdatki upravnika in stroški upravljanja v mesecu juniju 1997) nista bili več v pogodbenem razmerju, kar je upravnik glede na prejeta obvestila tudi vedel. Sodišče prve stopnje nadalje pravilno razloguje, da ob upoštevanju tega (211. čl. ZOR) ne pridejo v poštev določila o neupravičeni pridobitvi. Tudi sklicevanje na nujnost izvedbe dimnikarskih storitev ne pride v poštev. Te storitve so res obvezne, tožeča stranka pa ni izkazala, do so bile tudi nujne - torej, da tega posla ni bilo mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist (220. čl. ZOR).
ZOR člen 813, 822, 822/1, 823, 823/1, 813, 822, 822/1, 823, 823/1.
pogodba o posredovanju - provizija
Ne glede na to, ali je naročnik posredovanja lastnik stanovanja, za prodajo katerega posredovanja naroči, ali ne, mora ob izpolnitvi obveznosti posrednika plačati plačilo za posredovanje (provizijo).
Pod pojmom znatnejša škoda je mišljena dejanska škoda, nastanek katere je verjetno izkazan. Sama višina terjatve, ki se izterjuje, nastanka dejanske škode še ne izkazuje.
Pri presoji, ali je tožena stranka prodajo stanovanja pogojevala z vnaprejšnjim plačilom, kar je pogoj za prisojo obresti za vnaprejšnje plačilo, je potrebno ugotavljati, ali je imel tožnik kot kupec razen nakupa z vnaprejšnjim plačilom še drugo možnost sklenitve pogodbe, in sicer možnost nakupa stanovanja s plačilom kupnine ob prevzemu stanovanja.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL45072
ZD člen 200. ZIZ člen 272. ZTLR člen 3, 18, 18/2, 36. EKČP člen 8, 8/1.
zavarovanje zapuščine - začasna odredba
Začasna odredba po določbah ZIZ je eden od načinov zavarovanja zapuščine, ki jih po določbi 200. člena ZD lahko sprejme zapuščinsko sodišče. Začasna odredba v zapuščinskem postopku je torej namenjena zavarovanju zapuščine. ZIZ v 273. členu sicer res le primeroma našteva vrste začasnih odredb; sodišče pa sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Vendar pa se z začasno odredbo, s katero se dolžniku nalaga aktivno ravnanje v obravnavani zadevi ne dosega namena zavarovanja. Začasna odredba s takšno vsebino namen zavarovanja zapuščine nedvomno presega. Zato presega tudi domet in namen začasne odredbe.
Spor zaradi plačila stroškov preizkusa alkoholziiranosti iz prvega odstavka 120.člena ZCVP je civilnopravin spor in je zanj pristojno odločati redno sodišče, saj specialna zakona (ZVCP in ZPP) plačilo stroškov preizkusa ne vežeta na postopek o prekršku.
vračilo - špekulativni oziroma fiktivni pravi akti in posli
Določilo iz 1. odstavka 89. člena ZDEN, ki predstavlja izjemo od ureditve iz 4. odstavka 16. člena ZDEN, se nanaša samo na primere, kadar je premoženje prešlo v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih aktov in poslov iz družbene lastnine. Pri tem je odločilen status pravne osebe v času uveljavitve ZDEN 7.12.1991.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor
Ker upnik predlogu za izvršbo ni priložil računov, na katere se sklicuje, začasna zastopnica dolžnika sklepa o izvršbi konkretneje, kot ga je, sploh ne more izpodbijati. Zato je ugovor obrazložen.
ZIZ člen 38, 38/1, 38, 38/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršba na premičnine - predujem
Višino predujma je sodišče druge stopnje določilo v minimalnem znesku, ker se bo šele pri neposredni opravi izvršbe pokazalo, ali bo potrebno opraviti dodaten rubež in pa kakšne vrste bo prodaja.
ZKP člen 373, 373/1, 392, 392/1, 373, 373/1, 392, 392/1.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje ni ocenilo povezave dveh prič, ki sta opisovali konflikt med obtožencem in oškodovancem. Zato je dejansko stanje zmotno ugotovilo in obtoženca oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov obtožbe.