ZIZ člen 38, 38/1, 38, 38/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršba na premičnine - predujem
Višino predujma je sodišče druge stopnje določilo v minimalnem znesku, ker se bo šele pri neposredni opravi izvršbe pokazalo, ali bo potrebno opraviti dodaten rubež in pa kakšne vrste bo prodaja.
Po določilu 63. čl. Zakona o pravdnem postopku je za sojenje v sporih med ali zaradi stečajnega postopka izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni psotopek.
Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 4. točki 2. odst. 339. čl. ZPP ni podana. Ugovor krajevne pristojnosti lahko po določbi 1. odst. 22. čl. ZPP poda tožena stranka najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Po uradni dolžnosti pa se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe (2. odst. 22. čl. ZPP). V konkretnem primeru tožena stranka ni ugovarjala krajevne pristojnosti, prvostopno sodišče pa je z razpisom naroka za glavno obravnavo (odredba z dne 18.9.2000, redna št. 2 spisa) za dne 11.10.2000 smiselno naznanilo, da bo, kot pristojno, odločilo v tem sporu. Razpis naroka za glavno obravnavo namreč vsebuje opravljen predhodni preizkus tožbe v okviru priprav za glavno obravnavo.
Po določbi 1. odst. 115. čl. ZPP lahko sodišče narok preloži, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Tožeča stranka pa je svoja predloga utemeljevala s stališčem, da prvostopno sodišče pač ni stvarno in krajevno pristojno za sojenje v tem sporu. Ker pa prvostopno sodišče njenima predlogoma ni sledilo, saj se je izreklo za lastno krajevno (in stvarno) pristojnost, se je bila tožeča stranka vabilom za narok za glavno obravnavo dolžna odzvati.
izvršitev kazni zapora - delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti
Med objektivne okoliščine, ki se upoštevajo pri odločanju o izvršitvi kazni zapora z delom v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti, spada tudi vrsta kaznivega dejanja. Zato obsojeni zaradi kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po čl. 201/2 KZ, ne more biti deležen takšnega načina izvršitve kazni tri mesece zapora.
ZPPSL člen 131, 149, 149/4. ZPPSL-A člen 36, 36/1, 36/2. ZLPP člen 11.
stečajni postopek - denacionalizacijski upravičenec - zavarovanje terjatve - začasna odredba - izločitev iz stečajne mase
Denacionalizacijski upravičenci imajo poseben status v stečajnem postopku. V primeru, da imajo zavarovan zahtevek na sredstvih (stvareh) podjetja, nad katerim je uveden stečajni postopek, se ta sredstva popišejo, izločijo iz stečajne mase ter prenesejo na Slovensko razvojno družbo. Ta jih mora uporabljati kot dober gospodar v primeru iz drugega odst. 13. čl. Zakona o postopku lastninskega preoblikovanja podjetij, pa se stvari v zavrnjenem delu vrnejo v stečajno maso. Navedeni predpis je kogentne narave. Ta sredstva ne pripadajo stečajnemu dolžniku in je glede njih prepovedana prodaja premoženja.
ZKP člen 373, 373/1, 392, 392/1, 373, 373/1, 392, 392/1.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje ni ocenilo povezave dveh prič, ki sta opisovali konflikt med obtožencem in oškodovancem. Zato je dejansko stanje zmotno ugotovilo in obtoženca oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov obtožbe.
ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 394, 394/1, 394/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/2, 206, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/2, 206, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27, 27/1.
pravno nasledstvo - nadaljevanje prekinjenega postopka - odgovornost družbenika za dolg družbe
Tudi pritožnik razume citirana določila, kot zakonsko domnevo, da so družbeniki izjavo v smislu 1. odstavka 394. člena ZGD podali in da je osebna odgovornost družbenikov za obveznosti po določilih ZFPpod izbrisane družbe nujna, na zakonu temelječa pravna posledica izbrisa družbe. Navedena določila pa so po mnenju pritožbenega sodišča tako, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ne le podlaga za materialnopravno odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe, pač pa so glede njenih obveznosti na podlagi doslej citiranih določb postali tudi zakoniti pravni nasledniki izbrisane družbe na pasivni strani. Po določbi 1. odstavka 208. člena ZPP se namreč postopek, ki je bil prekinjen po določbah 205. člena ZPP nadaljuje, ko sodnik povabi pravne naslednike (izbrisane) pravne osebe, da ga prevzamejo. Zakon ne določa pravne narave pravnega nasledstva, zato je po mnenju pritožbenega sodišča v smislu določbe 1. odstavka 208. člena ZPP tudi toženec, kot zakoniti prevzemnik obveznosti izbrisane družbe, v citirani določbi opredeljeni pravni naslednik.
Po tem, ko je formalni preizkus predloga za začetek postopka prisilne poravnave uspešen izda poravnalni senat sklep o začetku postopka prisilne poravnave, ne da bi se ukvarjal z materialnimi (vsebinskimi) pogoji za začetek postopka. Tako poravnalni senat ne preverja ali je dolžnik res dalj časa plačilno nesposoben oziroma prezadolžen. Zato sklep o začetku postopka prisilne poravnave ni mogoče izpodbijati iz razlogov navedenih v 1. odst. 34. čl. ZPPSL, ampak le ker ne obstajajo procesne predpostavke iz 26. čl. ZPPSL.
Ker je sedaj veljavni ZPP prevzel pisni zamudni postopek, lahko stranka, ki tožbo vlaga, izdajo zamudne sodbe pričakuje, zato mora že v tožbi določno in opredeljeno zahtevati povrnitev pravdnih stroškov.
Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato navedb pritožnika, ki se nanašajo na ta pritožbeni razlog ni mogoče upoštevati.
Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo z izpolnitvijo takrat, ko upnik začne postopek, katerega namen je zahtevati od njega, naj izpolni svojo obveznost.
ZVO-1 člen 149. ZV-1 91, 92, 93, 98. OZ 133, 376. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 37.
odstranitev škodne nevarnosti - odvajanje padavinskih in fekalnih voda - naloge države in lokalne skupnosti v zvezi z varstvom pred škodljivim delovanjem voda - obseg varstva pred škodljivim delovanjem voda - vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč - pristojnosti - gospodarska javna služba
Za zahtevek na sanacijo zemljišča s celovito rešitvijo problemov odvoda meteornih in fekalnih voda sta pristojni tako lokalna skupnost kot RS.
začasna odredba – standard verjetnost – pogoji za izdajo začasne odredbe
Postopek na predlog za izdajo začasne odredbe je sumaren in hiter ter se o njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podana takrat, ko več razlogov govori v prid nekega zaključka od tistih, ki kažejo na nasprotno.
ZPP (1977) člen 154, 166, 373, 373-2, 154, 166, 373, 373-2. ZDR člen 7, 7/4.
konkurenčna klavzula - odstop od pogodbe
Delodajalec lahko delavca predčasno odveže s pogodbo dogovorjenih omejitev iz konkurenčne klavzule. To pa ne pomeni, da je v takem primeru prost svoje obveznosti plačila nadomestila zaradi konkurenčne klavzule, prav tako pa ni pogojev, da bi se nadomestilo sorazmerno znižalo. V skladu s splošnimi načeli obligacijskega prava odstop od pogodbe ne more veljati za nazaj, temveč za naprej. Ker je obveznost plačila nadomestila zapadla po določbah pogodbe pred odstopom tožene stranke od konkurenčne klavzule, je tožena stranka dolžna v celoti izpolniti svojo pogodbeno obveznost.
prenehanje delovnega razmerja neodvisno od volje delavca - invalid - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem delovnem mestu
Ker tožniku, invalidu II. kategorije ni prenehalo delovno razmerje neodvisno od njegove volje, temveč je sam kot obrtnik odjavil dejavnost, ni upravičen do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo, skladno z določbo 124. člena ZPIZ-92
ZPIZ člen 253, 253/3, 262, 262/1, 303, 303/2. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 154. ZPP (1977) člen 12, 368. URS člen 22, 23, 25, 26. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov člen 60.
starostno zavarovanje kmetov - status borca nov - najnižja pokojnina za pokojninsko dob0
Zavarovanec mora uveljaviti status kmeta borca NOV, na katerega je vezana pravica do izplačevanja najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, v postopku pred nosilcem zavarovanja, zato tega statusa ni mogoče ugotoviti v sodnem sporu kot predhodnega vprašanja zaradi priznanja odmere kmečke pokojnine v višini najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Na ta status tudi ni mogoče sklepati na podlagi odločbe občine A. o pravici do priznavalnine, iz katere izhaja, da je občinski odbor zveze združenj borcev NOV tožnici priznal udeležbo v NOV od 1.5.1942 do 15.5.1945.
ZDR člen 8, 9, 16, 16/1, 100, 100/1, 100/1-4, 125, 125/1. ZTPDR člen 14, 14/2. ZPP (1977) člen 368, 370, 370/1. SKPGd-97 člen 10, 10/1. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 1.
Čeprav toženec (zasebni delodajalec), ki je začel postopek za prenehanje dejavnosti, tožniku ni pisno odpovedal delovnega razmerja v skladu s 1. alineo 125. čl. ZDR, ker je do prenehanja dejavnosti prišlo v času trajanja sodnega postopka (zaradi prenehanja delovnega razmerja v času trajanja poskusnega dela), to ne pomeni, da tožniku delovno razmerje pri tožencu še traja in da ga mora pozvati nazaj na delo. V takem primeru delavcu preneha delovno razmerje z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika in le do tega dne je mogoče delavcu priznati obstoj delovnega razmerja, vključno z nadomestilom plače.
Dolžnik nima pravnega interesa za izpodbijanje prvostopnega sklepa, s katerim je upniku naložena obveznost založitve predujma za kritje stroškov izvršitelja.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZDR člen 48, 49, 50. ZGD člen 449. ZTPDR člen 24, 24.
poslovodja - odpravnina
Funkcija vršilca dolžnosti direktorja v d.o.o. ni funkcija poslovodje, zato vršilcu dolžnosti v primeru neutemeljenega odpoklica ne pripada odpravnina po določbi 449. člena ZGD. Pravica do odpravnine po določbi 449. člena ZGD je vezana na prenehanje opravljanja funkcije, ne pa na delovno razemrje oz. prenehanje delovnega razmerja, zato pripada odpravnina tudi poslovodji, ki v d.o.o. ni v rednem delovnem razmerju.