ZPIZ člen 253, 253/3, 262, 262/1, 303, 303/2. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 154. ZPP (1977) člen 12, 368. URS člen 22, 23, 25, 26. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov člen 60.
starostno zavarovanje kmetov - status borca nov - najnižja pokojnina za pokojninsko dob0
Zavarovanec mora uveljaviti status kmeta borca NOV, na katerega je vezana pravica do izplačevanja najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, v postopku pred nosilcem zavarovanja, zato tega statusa ni mogoče ugotoviti v sodnem sporu kot predhodnega vprašanja zaradi priznanja odmere kmečke pokojnine v višini najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Na ta status tudi ni mogoče sklepati na podlagi odločbe občine A. o pravici do priznavalnine, iz katere izhaja, da je občinski odbor zveze združenj borcev NOV tožnici priznal udeležbo v NOV od 1.5.1942 do 15.5.1945.
Dolžnik nima pravnega interesa za izpodbijanje prvostopnega sklepa, s katerim je upniku naložena obveznost založitve predujma za kritje stroškov izvršitelja.
ZZK člen 5, 5/4, 5, 5/4. ZIZ člen 65, 65/2, 65, 65/2.
ugovor tretjega - izvršba na nepremičnine - pravda za ugotovitev, da izvršba na nepremičnino ni dopustna
Tisti, ki ni poskrbel, da se njegova pravica, ki je vpisana v zemljiški knjigi na drugega, vpiše nanj, ne more uspešno izločati nepremičnine, ki je predmet izvršbe, če je upnik ravnal pošteno.
ZTPDR člen 15. Splošna kolektivna pogodbe za gospodarske dejavnosti člen 15. ZPIZ člen 140, 140/1.
prenehanje delovnega razmerja - invalid - razporeditev na drugo ustrezno delovno mesto - nov delodajalec
Invalidu III. kategorije je delovno razmerje pri delodajalcu zakonito prenehalo, ker mu je delodajalec v skladu z določbo 1. odst. 140. čl. ZPIZ in v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje zagotovil ustrezno delovno mesto pri drugem delodajalcu, potem ko je ugotovil, da ne razpolaga z ustreznim delovnim mestom, na katerega bi tožnika kot invalida III. kategorije lahko razporedil.
Niti Zakon o pravdnem postopku (ZPP) niti ZIZ ne določata, da mora stranka, ki založi predujem za izvršilne stroške, dokazilo o tem poslati sodišču. Po 3. odst. 38. člena ZIZ je ustavitev izvršbe izrecno predvidena le v primeru, če predujem v danem roku ni bil plačan oziroma doplačan.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi sodbe niso nejasni in med seboj v nasprotju
Razlogi sodbe so nejasni, če odišče prve stopnje najprej razloži, da je imelo delo tožeče stranke stvarne napake, ki jih tožeča stranka ni odpravila, nato pa brez posebne obrazložitve ugodi tožbenemu zahtevku na plačilo tistega dela računa, za katerega je tožena stranka ugovarjala, da ga ravno zaradi stvarnih napak ni dolžna plačati. Razlogi sodbe o odločilnih dejstvih so med seboj v nasprotju, če sodišče prve stopnje najprej razloži, da je imelo izvršeno delo tožeče stranke napake, ki jih je bila tožena stranka upravičena odpraviti, kar je dokazala z listinami, v nadaljevanju obrazložitve sodbe o zavrnitvi njenega (nasprotnega) tožbenega zahtevka na povrnitev škode, ki ji je s tem nastala, pa na podlagi prav istih listin ugotovi, da tožena stranka škode ni dokazala.
odškodnina za negmotno škodo - telesne bolečine - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah
Odmera odškodnine za negmotno škodo (poškodba: lažji zvin vratne hrbtenice): 300.000,00 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti; 200.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti; za strah 100.000,00 SIT.
Tožeča stranka je kot najemodajalec svojo obveznost iz najemne pogodbe pravočasno izpolnila in dala toženi stranki kot najemniku na razpolago vse v najem dane poslovne prostore. Zato ni pomembno, ali je tožena stranka te prostore dejansko začela uporabljati ali ne, in mora ne glede na to plačati najemnino in ustrezen del stroškov poslovne stavbe.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 1/2.
stroški izvršbe - rubež - stroški
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom v 2. odst. tar. št. 1 določa, da cena storitve rubeža zajema med drugim tudi vsa druga potrebna pripravljalna dejanja. Stroški kuvert, fotokopiranja ipd., ki jih v konkretnem primeru navaja izvršiteljica kot materialne stroške, nedvomno sodijo med pripravljalna dejanja in zato izvršiteljica ni posebej upravičena do njihove povrnitve.
Sodišče prve stopnje je ustrezno ovrednotilo izvedeniško mnenje sodnega izvedenca in je svoje dokazne zaključke ustrezno obrazložilo. Zato je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica ni dokazala v ugovoru zatrjevanih dejstev, da je dolg plačala, delno pa kompenzirala. Trditve, da je s plačili zamujala zaradi napak upnika pri izpolnjevanju naročilnic za tehnične pripomočke, v posledici česar je ZZZS fakture zavračal, pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Dolžnica ne pove, katere naročilnice so bile napačno izpolnjene, ne v čem so bile napake in tudi ne glede katerih tehničnih pripomičkov. V dokaz svojih trditev pa tudi ni predložila nobenega dokaza.
Res je povratnica javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, vendar je dolžnik v svoji vlogi napadel prav domnevo o resničnosti tistega, kar naj bi dokazovala sporna povratnica. Sodišče prve stopnje je dolžnikove navedbe sicer povzelo, vendar se do njih sploh ni opredelilo, niti ni ocenjevalo s strani dolžnika ponujenih dokazov.
izvršitelj - predujem - pravni interes za pritožbo
Dolžnik za pritožbo zoper drugi odstavek izreka izpodbijanega sklepa nima pravnega interesa, saj sklep v tem delu zanj ni neugoden. V drugem odstavku izreka je namreč sodišče prve stopnje naložilo založitev predujma v višini 44.000,00 SIT upniku in ne dolžniku.
Po 2. odst. 3. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) mora takso za sodno odločbo plačati tožnik, ne glede na uspeh v postopku, ki je (načeloma) kriterij pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka. Taksna obveznost tožeče stranke za sodbo je tako po 2 točki 2. odst. 4. člena ZST nastala, ko ji je bila sodna odločba vročena, to je dne 26.1.2000.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarsko dejavnost člen 51, 51/2. ZTPDR člen 57, 57/1. ZPP (1977) člen 373, 373-4.
regres za letni dopust - pravica do izrabe letnega dopusta - nov delodajalec
Delavec, ki pri delodajalcu izpolni čas nepretrganega dela šest mesecev, ima pravico izrabiti letni dopust v celoti, hkrati s pravico do izrabe dopusta pa mu pripada tudi pravica do regresa za letni dopust. Na to njegovo pravico ne more vplivati dejstvo, da je pravica do regresa za isto koledarsko leto pridobil že pri drugem delodajalcu, saj lahko izbira, pri katerem izmen njiju jo bo uveljavil.
ugovor zoper sklep - razlog - odlog izvršbe - znatnejša škoda
1. Zoper sklep iz 3. odst. 34. čl. ZIZ je mogoče ugovarjati le omejeno, torej samo glede novo dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbe. Vendar pa to ne pomeni, da ugovor, ki se po vsebini tiče dovolitve izvršbe nasploh, ni dopusten, temveč ga je treba preizkusiti v obsegu, ki ga določa 2. odst. 55. čl. ZIZ. 2. Škoda, ki bi jo dolžnik utrpel s samo izvršbo, ni upošteven razlog za odlog izvršbe, saj vsaka prisilna izpolnitev obveznosti predstavlja poseg v dolžnikovo (premoženjsko) sfero in torej določeno škodo zanj.
ZGD člen 12, 27, 27/4. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - firma - dolžnik
Iz podatkov informatizirane baze sodnega registra je razvidno, da v Republiki Sloveniji ne obstaja noben drug subjekt vpisa v sodni register s firmo H.G., zato ni dvoma, zoper katero osebo je sklep o izvršbi izdan. Pomanjkljivost pri oznaki dolžnika je odpravljiva in iz predloga za izvršbo je jasno razvidno, zoper koga je bil vložen, zato to ni ugovorni razlog po 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Čeprav dolžnik s pritožbo izrecno izpodbija sklep o določitvi izvršitelja (289. čl. ZIZ), očitno z željo, da bi se izvršba ustavila in tudi sklep o določitvi izvršitelja razveljavil, pa vsebinsko tega sklepa ne izpodbija, temveč navaja dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev in je to dejstvo (plačilo terjatve) nastopilo po nastanku izvršilnega naslova. To njegovo vlogo bo zato v nadaljevanju izvršbe treba ustrezno obravnavati (56. čl. ZIZ), medtem ko je njegova pritožba zoper izpodbijani sklep neutemeljena.