ZZK člen 5, 5/4, 5, 5/4. ZIZ člen 65, 65/2, 65, 65/2.
ugovor tretjega - izvršba na nepremičnine - pravda za ugotovitev, da izvršba na nepremičnino ni dopustna
Tisti, ki ni poskrbel, da se njegova pravica, ki je vpisana v zemljiški knjigi na drugega, vpiše nanj, ne more uspešno izločati nepremičnine, ki je predmet izvršbe, če je upnik ravnal pošteno.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZDR člen 89.
bistvena kršitev določb postopka
Zavrnitev tožbenega zahtevka (za razveljavitev sklepov o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja) in obenem delna ugoditev istemu tožbenemu zahtevku (tako, da je delavec glede ene od očitane hujše kršitve delovne obveznosti oproščen) pomeni nasprotje v izreku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZDR člen 48, 49, 50. ZGD člen 449. ZTPDR člen 24, 24.
poslovodja - odpravnina
Funkcija vršilca dolžnosti direktorja v d.o.o. ni funkcija poslovodje, zato vršilcu dolžnosti v primeru neutemeljenega odpoklica ne pripada odpravnina po določbi 449. člena ZGD. Pravica do odpravnine po določbi 449. člena ZGD je vezana na prenehanje opravljanja funkcije, ne pa na delovno razemrje oz. prenehanje delovnega razmerja, zato pripada odpravnina tudi poslovodji, ki v d.o.o. ni v rednem delovnem razmerju.
ZIZ člen 55, 102, 102/2, 102/2-1, 55, 102, 102/2, 102/2-1.
razlogi za ugovor - izvršba na plačo
Izvršilno sodišče je izvršbo dovolilo v skladu z določilom 1. tč. 2. odst. 102. čl. ZIZ, torej je za izterjavo upnikove denarne terjatve seglo na dolžničino plačo do 2/3 vendar tako, da ji ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače. V fazi dovolitve izvršbe ni pomembno, ali je morda dolžnikova plača že obremenjena z drugimi obveznostmi, pač pa bo to lahko upoštevno šele v nadaljnjui fazi izvršbe pri določitvi vrstnega reda zastavnih pravic večih upnikov.
Kolektivna pogodba za gradbeno dejavnost Slovenije člen 38. ZPP (1977) člen 370.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - začasni presežni delavci - nadomestilo plače
Čeprav je bil delavec na začasnem čakanju, ko mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje zaradi neopravičenega izostanka pet delovnih dni, mu po ugotovljeni nezakonitosti odločb delodajalca pripada nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini, kot če bi delal, ne pa kot da bi bil na začasnem čakanju na delo.
V ZOR je predpisano splošno načelo prepovedi obračunavanja obrestnih obresti. Izjema od tega pravila je predpisana za procesne obresti, to je za obresti od vtoževanih zapadlih in neplačanih zamudnih ali pogodbenih obresti za čas od dneva, ko je bil pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Načelno pravno mnenje z občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 17.12.1991, v skladu s katerim se prepoved obrestovanja zapadlih zamudnih obresti ne nanaša na obračunavanje obresti po konformni metodi, ni upoštevno za presojo utemeljenosti predloga za plačilo spornih obrestnih obresti. Le to se nanaša na dopustnost obrestnega obrestovanja pri obračunavanju zamudnih obresti po konformni metodi. Upnica pa poleg zamudnih in pogodbenih obresti uveljavlja še dodatne obresti, torej obresti od obrestnih obresti. Izvršilnemu predlogu v tem delu je mogoče nuditi sodno varstvo le ob pravilni uporabi 2. odst. 279. čl. ZOR, to je, da upnici pripadajo procesne obresti samo od dneva, ko je bil pri sodišču vložen izvršilni predlog.
Obveznost najemodajalca je bila namestiti vitrine v prehodu, ne pa tudi kaj drugega. Dogovora o nadomestni izpolnitvi ni bilo, zato so pritožbene navedbe, da je toženčev pano "nadomeščal funkcijo" neobstoječih vitrin, neupoštevne. Toženec ni upravičen terjati od tožnika povračila stroškov za postavitev panoja, kateri ni in nikoli ni bil predmet njegove (tožnikove) obveznosti. Zato toženec stroškov tega panoja tudi ne more uveljavljati v pobot.
Čeprav dolžnik s pritožbo izrecno izpodbija sklep o določitvi izvršitelja (289. čl. ZIZ), očitno z željo, da bi se izvršba ustavila in tudi sklep o določitvi izvršitelja razveljavil, pa vsebinsko tega sklepa ne izpodbija, temveč navaja dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev in je to dejstvo (plačilo terjatve) nastopilo po nastanku izvršilnega naslova. To njegovo vlogo bo zato v nadaljevanju izvršbe treba ustrezno obravnavati (56. čl. ZIZ), medtem ko je njegova pritožba zoper izpodbijani sklep neutemeljena.
ZPP (1977) člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZTPDR člen 70, 70/1, 72, 72/2, 70, 70/1, 72, 72/2.
odškodninska odgovornost delavca - izvršilni naslov
Delodajalec ne sme kar poračunati (oz. pobotati) terjatve, ki jih ima do delavca iz naslova odškodninske odgovornosti, s svojimi obveznostmi, ki jih ima do delavca, ker sklep pristojnega organa oz. delodajalca iz 2. odst. 72. čl. ZTPDR ni izvršilni naslov.
ZGD člen 12, 27, 27/4. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - firma - dolžnik
Iz podatkov informatizirane baze sodnega registra je razvidno, da v Republiki Sloveniji ne obstaja noben drug subjekt vpisa v sodni register s firmo H.G., zato ni dvoma, zoper katero osebo je sklep o izvršbi izdan. Pomanjkljivost pri oznaki dolžnika je odpravljiva in iz predloga za izvršbo je jasno razvidno, zoper koga je bil vložen, zato to ni ugovorni razlog po 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Po določilu 1. odst. 145. člena ZPPSL so stroški stečajnega postopka tudi tisti stroški, ki nastanejo v pravdi zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve. Za te stroške pa po določbi 4. odst. 111. člena ZPPSL 1. odst. tega člena ne velja.
ZOR člen 277, 399, 277, 399. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 108, 108.
zamudne obresti - pogodbene obresti - terjatev v tuji valuti
Upnik v izvršilnem postopku od terjatve v tuji valuti ne more uveljavljati plačila zakonitih zamudnih obresti, ker je takšen njegov zahtevek nedoločen oz. nedoločljiv. Sodišče v okviru pooblastil iz 108. čl. ZPP ni dolžno opozarjati stranke na pravilno uporabo materialnega prava.
Po 2. odst. 3. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) mora takso za sodno odločbo plačati tožnik, ne glede na uspeh v postopku, ki je (načeloma) kriterij pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka. Taksna obveznost tožeče stranke za sodbo je tako po 2 točki 2. odst. 4. člena ZST nastala, ko ji je bila sodna odločba vročena, to je dne 26.1.2000.
Sodišče prve stopnje je ustrezno ovrednotilo izvedeniško mnenje sodnega izvedenca in je svoje dokazne zaključke ustrezno obrazložilo. Zato je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo.
izvršitelj - predujem - pravni interes za pritožbo
Dolžnik za pritožbo zoper drugi odstavek izreka izpodbijanega sklepa nima pravnega interesa, saj sklep v tem delu zanj ni neugoden. V drugem odstavku izreka je namreč sodišče prve stopnje naložilo založitev predujma v višini 44.000,00 SIT upniku in ne dolžniku.
ZTPDR člen 15. Splošna kolektivna pogodbe za gospodarske dejavnosti člen 15. ZPIZ člen 140, 140/1.
prenehanje delovnega razmerja - invalid - razporeditev na drugo ustrezno delovno mesto - nov delodajalec
Invalidu III. kategorije je delovno razmerje pri delodajalcu zakonito prenehalo, ker mu je delodajalec v skladu z določbo 1. odst. 140. čl. ZPIZ in v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje zagotovil ustrezno delovno mesto pri drugem delodajalcu, potem ko je ugotovil, da ne razpolaga z ustreznim delovnim mestom, na katerega bi tožnika kot invalida III. kategorije lahko razporedil.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi sodbe niso nejasni in med seboj v nasprotju
Razlogi sodbe so nejasni, če odišče prve stopnje najprej razloži, da je imelo delo tožeče stranke stvarne napake, ki jih tožeča stranka ni odpravila, nato pa brez posebne obrazložitve ugodi tožbenemu zahtevku na plačilo tistega dela računa, za katerega je tožena stranka ugovarjala, da ga ravno zaradi stvarnih napak ni dolžna plačati. Razlogi sodbe o odločilnih dejstvih so med seboj v nasprotju, če sodišče prve stopnje najprej razloži, da je imelo izvršeno delo tožeče stranke napake, ki jih je bila tožena stranka upravičena odpraviti, kar je dokazala z listinami, v nadaljevanju obrazložitve sodbe o zavrnitvi njenega (nasprotnega) tožbenega zahtevka na povrnitev škode, ki ji je s tem nastala, pa na podlagi prav istih listin ugotovi, da tožena stranka škode ni dokazala.
Tožeča stranka je kot najemodajalec svojo obveznost iz najemne pogodbe pravočasno izpolnila in dala toženi stranki kot najemniku na razpolago vse v najem dane poslovne prostore. Zato ni pomembno, ali je tožena stranka te prostore dejansko začela uporabljati ali ne, in mora ne glede na to plačati najemnino in ustrezen del stroškov poslovne stavbe.
Dolžnik v pritožbi le pavšalno nasprotuje določitvi izvršitelja in ne navaja razlogov, s katerimi bi konkretno izpodbijal utemeljitev sodišča prve stopnje o določitvi izvršitelja (prvi odstavek izreka). Zato se sklep v izpodbijanem delu preizkusi le glede absolutnih bistvenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
ugovor zoper sklep - razlog - odlog izvršbe - znatnejša škoda
1. Zoper sklep iz 3. odst. 34. čl. ZIZ je mogoče ugovarjati le omejeno, torej samo glede novo dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbe. Vendar pa to ne pomeni, da ugovor, ki se po vsebini tiče dovolitve izvršbe nasploh, ni dopusten, temveč ga je treba preizkusiti v obsegu, ki ga določa 2. odst. 55. čl. ZIZ. 2. Škoda, ki bi jo dolžnik utrpel s samo izvršbo, ni upošteven razlog za odlog izvršbe, saj vsaka prisilna izpolnitev obveznosti predstavlja poseg v dolžnikovo (premoženjsko) sfero in torej določeno škodo zanj.