S pobotom prenehata obe nasproti si stoječi terjatvi, vključno z vsemi akcesornimi pravicami, torej tudi z obrestmi, ki so se natekle do nastanka pogojev za pobot (336. in 337. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 1/2.
stroški izvršbe - rubež - stroški
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom v 2. odst. tar. št. 1 določa, da cena storitve rubeža zajema med drugim tudi vsa druga potrebna pripravljalna dejanja. Stroški kuvert, fotokopiranja ipd., ki jih v konkretnem primeru navaja izvršiteljica kot materialne stroške, nedvomno sodijo med pripravljalna dejanja in zato izvršiteljica ni posebej upravičena do njihove povrnitve.
Po določilu 1. odst. 145. člena ZPPSL so stroški stečajnega postopka tudi tisti stroški, ki nastanejo v pravdi zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve. Za te stroške pa po določbi 4. odst. 111. člena ZPPSL 1. odst. tega člena ne velja.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarsko dejavnost člen 51, 51/2. ZTPDR člen 57, 57/1. ZPP (1977) člen 373, 373-4.
regres za letni dopust - pravica do izrabe letnega dopusta - nov delodajalec
Delavec, ki pri delodajalcu izpolni čas nepretrganega dela šest mesecev, ima pravico izrabiti letni dopust v celoti, hkrati s pravico do izrabe dopusta pa mu pripada tudi pravica do regresa za letni dopust. Na to njegovo pravico ne more vplivati dejstvo, da je pravica do regresa za isto koledarsko leto pridobil že pri drugem delodajalcu, saj lahko izbira, pri katerem izmen njiju jo bo uveljavil.
ugovor zoper sklep - razlog - odlog izvršbe - znatnejša škoda
1. Zoper sklep iz 3. odst. 34. čl. ZIZ je mogoče ugovarjati le omejeno, torej samo glede novo dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbe. Vendar pa to ne pomeni, da ugovor, ki se po vsebini tiče dovolitve izvršbe nasploh, ni dopusten, temveč ga je treba preizkusiti v obsegu, ki ga določa 2. odst. 55. čl. ZIZ. 2. Škoda, ki bi jo dolžnik utrpel s samo izvršbo, ni upošteven razlog za odlog izvršbe, saj vsaka prisilna izpolnitev obveznosti predstavlja poseg v dolžnikovo (premoženjsko) sfero in torej določeno škodo zanj.
Posledica odstopa terjatve v zavarovanje je prehod terjatve iz premoženja dolžnika zavarovane terjatve v premoženje upnika, kar pomeni, da s fiduciarnim prenosom terjatve preide na novega upnika tudi njena pravna pripadnost. Če jo upnik pridobi pred začetkom stečajnega postopka dolžnika, potem ta terjatev ne spada v stečajno maso stečajnega dolžnika in tudi ni predmet izločitvenega zahtevka po 131. čl. ZPPSL.
ZGD člen 12, 27, 27/4. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - firma - dolžnik
Iz podatkov informatizirane baze sodnega registra je razvidno, da v Republiki Sloveniji ne obstaja noben drug subjekt vpisa v sodni register s firmo H.G., zato ni dvoma, zoper katero osebo je sklep o izvršbi izdan. Pomanjkljivost pri oznaki dolžnika je odpravljiva in iz predloga za izvršbo je jasno razvidno, zoper koga je bil vložen, zato to ni ugovorni razlog po 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Obveznost najemodajalca je bila namestiti vitrine v prehodu, ne pa tudi kaj drugega. Dogovora o nadomestni izpolnitvi ni bilo, zato so pritožbene navedbe, da je toženčev pano "nadomeščal funkcijo" neobstoječih vitrin, neupoštevne. Toženec ni upravičen terjati od tožnika povračila stroškov za postavitev panoja, kateri ni in nikoli ni bil predmet njegove (tožnikove) obveznosti. Zato toženec stroškov tega panoja tudi ne more uveljavljati v pobot.
Čeprav dolžnik s pritožbo izrecno izpodbija sklep o določitvi izvršitelja (289. čl. ZIZ), očitno z željo, da bi se izvršba ustavila in tudi sklep o določitvi izvršitelja razveljavil, pa vsebinsko tega sklepa ne izpodbija, temveč navaja dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev in je to dejstvo (plačilo terjatve) nastopilo po nastanku izvršilnega naslova. To njegovo vlogo bo zato v nadaljevanju izvršbe treba ustrezno obravnavati (56. čl. ZIZ), medtem ko je njegova pritožba zoper izpodbijani sklep neutemeljena.
Po 2. odst. 3. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) mora takso za sodno odločbo plačati tožnik, ne glede na uspeh v postopku, ki je (načeloma) kriterij pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka. Taksna obveznost tožeče stranke za sodbo je tako po 2 točki 2. odst. 4. člena ZST nastala, ko ji je bila sodna odločba vročena, to je dne 26.1.2000.
ZPP (1977) člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZTPDR člen 70, 70/1, 72, 72/2, 70, 70/1, 72, 72/2.
odškodninska odgovornost delavca - izvršilni naslov
Delodajalec ne sme kar poračunati (oz. pobotati) terjatve, ki jih ima do delavca iz naslova odškodninske odgovornosti, s svojimi obveznostmi, ki jih ima do delavca, ker sklep pristojnega organa oz. delodajalca iz 2. odst. 72. čl. ZTPDR ni izvršilni naslov.
Dolžnik v pritožbi le pavšalno nasprotuje določitvi izvršitelja in ne navaja razlogov, s katerimi bi konkretno izpodbijal utemeljitev sodišča prve stopnje o določitvi izvršitelja (prvi odstavek izreka). Zato se sklep v izpodbijanem delu preizkusi le glede absolutnih bistvenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
Sodišče prve stopnje je uporabilo nezakonito pridobljen dokaz, saj je v vrtno uto, ki je oddaljena približno 200 od bloka, kjer živi obtoženec, vstopilo brez odredbe za hišno preiskavo. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka in je bila sodba razveljavljena.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 108, 108/2, 108/4, 108, 108/2, 108/4.
ustavitev izvršbe
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je izvršbo ustavilo, ker upnik v postavljenem roku ni popravil predloga za izvršbo tako, da bi sodišču sporočil pravilen naslov dolžnika.
Kadar tožeča stranka zahteva sodno varstvo zaradi motenja posesti, vzpostavitve prejšnjega stanja in prepoved bodočih posegov, ker naj bi tožena stranka zasula jarek za odtok meteorne vode, za katerega je navedla, da leži na določeni parcelni številki, pa je potem tekom postopka, po ugotovitvi, da leži na drugi parcelni številki, temu ustrezno popravila tožbeni zahtevek, ne gre za spremembo tožbe, saj je objekt posestnega varstva jarek, ne pa nepremičnina sama.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje - pritožbeni razlog
S pritožbenimi trditvami o konkretnih primerih, ko ji je tožeča stranka zaračunala višje tarife, kot so določene v ceniku, tožena stranka izpodbija dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča v izpodbijani sodbi. Ker pa gre za postopek v sporu majhne vrednosti, sodbe skladno s 1. odst. 458. čl. ZPP v takem postopku ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Tega pritožbenega razloga v pritožbenem postopku ni dopustno presojati.