Po določilu 1. odst. 145. člena ZPPSL so stroški stečajnega postopka tudi tisti stroški, ki nastanejo v pravdi zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve. Za te stroške pa po določbi 4. odst. 111. člena ZPPSL 1. odst. tega člena ne velja.
Niti Zakon o pravdnem postopku (ZPP) niti ZIZ ne določata, da mora stranka, ki založi predujem za izvršilne stroške, dokazilo o tem poslati sodišču. Po 3. odst. 38. člena ZIZ je ustavitev izvršbe izrecno predvidena le v primeru, če predujem v danem roku ni bil plačan oziroma doplačan.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 1/2.
stroški izvršbe - rubež - stroški
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom v 2. odst. tar. št. 1 določa, da cena storitve rubeža zajema med drugim tudi vsa druga potrebna pripravljalna dejanja. Stroški kuvert, fotokopiranja ipd., ki jih v konkretnem primeru navaja izvršiteljica kot materialne stroške, nedvomno sodijo med pripravljalna dejanja in zato izvršiteljica ni posebej upravičena do njihove povrnitve.
S pobotom prenehata obe nasproti si stoječi terjatvi, vključno z vsemi akcesornimi pravicami, torej tudi z obrestmi, ki so se natekle do nastanka pogojev za pobot (336. in 337. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).
Kolektivna pogodba za gradbeno dejavnost Slovenije člen 38. ZPP (1977) člen 370.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - začasni presežni delavci - nadomestilo plače
Čeprav je bil delavec na začasnem čakanju, ko mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje zaradi neopravičenega izostanka pet delovnih dni, mu po ugotovljeni nezakonitosti odločb delodajalca pripada nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini, kot če bi delal, ne pa kot da bi bil na začasnem čakanju na delo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo razlogov o tem, ali je nastala glede na sklenjeno pogodbo obveznost tožene stranke, kdaj je nastala, kdaj je zapadla in v kakšni višini je nastala, zato sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi - predmeti, izvzeti iz izvršbe
Kolikor bi bilo mogoče iz dolžnikovih ugovornih navedb razbrati, da so mu vozila, katerih prodajo predlaga upnik, nujno potrebna za opravljanje dejavnosti (ugovorni razlog iz 7. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ), pritožbeno sodišče ugotavlja, da prevozniško dejavnost opravlja dolžnikovo podjetje in ne dolžnik sam, medtem ko je dolžnik njihov lastnik, razen tega pa gre, kot navaja tudi sam dolžnik v ugovoru, za poravnanje kreditnih obveznosti, s katerimi so bila ta vozila kupljena oziroma poravnanje posojil, danih za razvoj dejavnosti, za katero so bila vozila kupljena (4. tč. 1. odst. 79. čl. in 1. in 2. odst. 80. čl. ZIZ).
ZGD člen 12, 27, 27/4. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - firma - dolžnik
Iz podatkov informatizirane baze sodnega registra je razvidno, da v Republiki Sloveniji ne obstaja noben drug subjekt vpisa v sodni register s firmo H.G., zato ni dvoma, zoper katero osebo je sklep o izvršbi izdan. Pomanjkljivost pri oznaki dolžnika je odpravljiva in iz predloga za izvršbo je jasno razvidno, zoper koga je bil vložen, zato to ni ugovorni razlog po 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Dolžnik v pritožbi le pavšalno nasprotuje določitvi izvršitelja in ne navaja razlogov, s katerimi bi konkretno izpodbijal utemeljitev sodišča prve stopnje o določitvi izvršitelja (prvi odstavek izreka). Zato se sklep v izpodbijanem delu preizkusi le glede absolutnih bistvenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
Posledica odstopa terjatve v zavarovanje je prehod terjatve iz premoženja dolžnika zavarovane terjatve v premoženje upnika, kar pomeni, da s fiduciarnim prenosom terjatve preide na novega upnika tudi njena pravna pripadnost. Če jo upnik pridobi pred začetkom stečajnega postopka dolžnika, potem ta terjatev ne spada v stečajno maso stečajnega dolžnika in tudi ni predmet izločitvenega zahtevka po 131. čl. ZPPSL.
Čeprav dolžnik s pritožbo izrecno izpodbija sklep o določitvi izvršitelja (289. čl. ZIZ), očitno z željo, da bi se izvršba ustavila in tudi sklep o določitvi izvršitelja razveljavil, pa vsebinsko tega sklepa ne izpodbija, temveč navaja dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev in je to dejstvo (plačilo terjatve) nastopilo po nastanku izvršilnega naslova. To njegovo vlogo bo zato v nadaljevanju izvršbe treba ustrezno obravnavati (56. čl. ZIZ), medtem ko je njegova pritožba zoper izpodbijani sklep neutemeljena.
odškodnina za negmotno škodo - telesne bolečine - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah
Odmera odškodnine za negmotno škodo (poškodba: lažji zvin vratne hrbtenice): 300.000,00 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti; 200.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti; za strah 100.000,00 SIT.
Sodišče prve stopnje je ustrezno ovrednotilo izvedeniško mnenje sodnega izvedenca in je svoje dokazne zaključke ustrezno obrazložilo. Zato je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo.
pogodba - nastanek obveznosti - svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Pritožnik se tudi neutemeljeno sklicuje na določbo 56. člena Zakona o osnovni šoli (Ur.l. RS št. 12/96). Ta določa pogoje, pod katerimi so učenci upravičeni do brezplačnega prevoza v šolo. Navedeno določilo opredeljuje minimalne pravice učencev, ki jim gredo po Zakonu o osnovni šoli. Te morajo biti učencem zagotovljene. Nobene ovire pa ni, da ne bi bile nudene učencem večje ugodnosti, kot jih (kot minimalne) predpisuje Zakon o osnovni šoli. Če je torej tožena stranka z dogovorom o medsebojnih obveznostih pri prevozu učencev, ki obiskujejo osnovne šole na področju SO Litija (priloga A 2), sklenjenim s tožečo stranko, dne 24.10.1990, prevzela večje obveznosti regresiranja prevoza (primerjaj 10. člen ZOR), kot jih določa Zakon o osnovni šoli, je podlaga njeni obveznosti navedeni dogovor in ne Zakon o osnovni šoli.
seznam dolžnikovega premoženja - narok - denarna kazen
Vsebina uradnega zaznamka in predloženo dokazilo o plačilu cestnine potrjujeta dolžničine pritožbene navedbe, da je na narok zamudila zaradi nepredvidljivega zastoja v prometu. Prav za take primere je v 6. odst. 31. člena ZIZ predvidena možnost, da sodišče ponovno odredi, da dolžnik predloži seznam premoženja. Izrek denarne kazni po 5. odst. 31. člena ZIZ pa je v konkretnem primeru neprimeren ukrep, za katerega ni podlage v ravnanju dolžnice.
Kadar tožeča stranka zahteva sodno varstvo zaradi motenja posesti, vzpostavitve prejšnjega stanja in prepoved bodočih posegov, ker naj bi tožena stranka zasula jarek za odtok meteorne vode, za katerega je navedla, da leži na določeni parcelni številki, pa je potem tekom postopka, po ugotovitvi, da leži na drugi parcelni številki, temu ustrezno popravila tožbeni zahtevek, ne gre za spremembo tožbe, saj je objekt posestnega varstva jarek, ne pa nepremičnina sama.