pripor - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, je podan takrat, ko se vzpostavi visoka stopnja artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Pri tem mora biti stopnja suma taka, da je o njegovi utemeljenosti mogoče prepričati sodišče, tudi kadar ex post facto odloča o legitimnosti pripora.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21398
ZKP člen 420, 420/2, 445, 445/1. ZVCP člen 2.
skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja senata sodišča druge stopnje - obveščanje strank o seji senata - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - načelo zaupanja v cestnem prometu
V skrajšanem postopku pritožbeno sodišče ni dolžno obvestiti strank o seji senata. To stori le, če oceni, da je navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari.
ZZKat člen 30, 30/2.ZDen člen 88. ZUS člen 59, 59/1, 73. ZUP (1986) člen 249.
obnova postopka
Pritožba, ki jo vloži stranka, ki ni bila udeležena v upravnem postopku, po izteku roka za stranko, ki je bila udeležena v postopku, se obravnava kot predlog za obnovo postopka.
pripor - ponovitvena nevarnost - sklep o priporu - varnost ljudi - milejši ukrepi - hišni pripor
Z razlogi, ki jih je sodišče navedlo o tem, zakaj je podaljšanje pripora neogibno potrebno za varnost ljudi, je obrazloženo tudi, zakaj pripora kot hujšega ukrepa ni mogoče nadomestiti s hišnim priporom.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o odstopu kazenskega pregona drugi državi
Z odločitvijo o odstopu kazenskega pregona zoper obdolženca pristojnemu sodišču v Republiki Hrvaški kazenski postopek ni pravnomočno končan, zato zoper ta sklep ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (1. odstavek 420. člena ZKP).
Ker tožnica niti po opominu ni plačala takse za vloženo pritožbo in ni vložila predloga za oprostitev plačila sodnih taks, se njena pritožba šteje za umaknjeno.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S sklicevanjem na okoliščine, ki jih sodišče ni ugotovilo v pravnomočni sodbi, in na tej podlagi z zavzemanjem za znižanje obsojencu izrečene zaporne kazni, zagovornik izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o uvedbi preiskave
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zoper pravnomočni sklep, s katerim je preiskovalni sodnik odločil, da se začne preiskava, saj kazenski postopek s tem ni pravnomočno končan (1. odstavek 420. člena ZKP).
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora
Z navedbami, da so dokazi, na katere se opira obtožba, le izpovedbi T.K. in K.K., ki pa sta jih tekom obravnav spremenili, skuša zahteva za varstvo zakonitosti izpodbiti ugotovitve sodišča o utemeljenosti suma, da je obtoženec storil očitana kazniva dejanja. Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve ni mogoče vložiti (2.
odstavek 420. člena ZKP).
Zoper sklepe, s katerimi se zavrne predlog za odpravo pripora, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21403
KZJ člen 42, 42/2, 43, 43/1-1.KZ člen 51, 51/2.ZKP člen 420, 420/2.
pogojna obsodba - pogoji za izrek pogojne obsodbe - spolni napad na osebo, mlajšo od štirinajst let - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za kaznivo dejanje po 2. odstavku 103. člena KZ-77 se niti z omilitvijo kazni ni mogla izreči kazen, manjša od 1 leta zapora. Sodišče ni kršilo določbe 5. točke 372. člena ZKP, ker ni izreklo pogojne obsodbe, saj je v tem primeru glede na določbo 3. odstavka 53. člena KZJ ni smelo izreči.
izvajanje dokazov - zagovor kot dokaz - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
ZKP obravnava obdolženčevo izpovedbo (zagovor) kot dokaz, na katerega se v zvezi z odločilnimi pravno relevantnimi dejstvi lahko opira sodna odločba.
Z navedbami, da bi sodišče moralo preveriti obsojenčev zagovor z drugimi dokazi, pri čemer jih ne konkretizira in nakazuje, da dokazi, na katere se je sodišče oprlo, ne zadostujejo za izrek obsodilne sodbe, zagovornik utemeljuje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZKP člen 361, 361/5, 371/1-6, 392, 392/7, 398, 398/1-1.
pripor - podaljšanje pripora, o katerem odloča višje sodišče
Če je sodišče druge stopnje izreklo sodbo, zoper katero je dovoljena pritožba (primer iz 1. točke 1. odstavka 398. člena ZKP), je dolžno opraviti tudi preizkus, ali je pri obtoženki še vedno podan priporni razlog ter nato s sklepom pripor podaljšati ali odpraviti. S tem ko je to storilo sodišče prve stopnje, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 6. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - nepopolna vloga - poprava tožbe - osebno vročanje - prebivališče tožene stranke - podatki centralnega registra prebivalstva - zavrženje tožbe
Če stranka ne sporoči sodišču, da je v tožbi naveden naslov toženca tisti iz centralnega registra prebivalstva, jo je sodišče upravičeno pozvati naj vlogo dopolni s pravilnim (dejanskim) naslovom toženca. Če tega ne stori v danem roku, tožbo zavrže.
Drugi odstavek 124. člena ZS določa, da Sodni svet pri razporeditvi sodnikov temeljnih sodišč na delo na okrožna oziroma okrajna sodišča praviloma upošteva vrsto zadev, na katerih so sodniki delali v zadnjem letu pred uveljavitvijo ZS, in sicer tako, da sodnike, ki so v tem času delali na zadevah, ki po ZS sodijo v pristojnost okrajnih sodišč, razporedi na okrajna sodišča, sodnike, ki so v tem času delali na zadevah, ki po ZS sodijo v pristojnost okrožnih sodišč, pa na okrožna sodišča. Ker se navedena merila upoštevajo le primeroma, je tožena stranka lahko upoštevala tudi druga merila, ki zasledujejo cilje ZS, in tožnika razporedila na delo na okrajno sodišče, da bi tam zagotovil tekoče oziroma normalno reševanje izvršilnih zadev.
ZPP člen 39, 39/1, 44/2, 44/3, 180, 180/2, 377.SZ člen 58.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - izpraznitev stanovanja po SZ - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
S tem, da je v odgovoru na tožbo "prerekal vse tožbene navedbe tožeče stranke, kolikor se z njimi izrecno ni strinjal", se toženec ni izjavil o vrednosti spornega predmeta, navedeni v tožbi. O nekakšnem "posrednem prerekanju" vrednosti spornega predmeta na podlagi določb ZPP ni mogoče govoriti.
Šteje se, da je tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je priporočeno oddana na pošto, če pa ni oddana na pošto priporočeno, se šteje, da je vložena pri sodišču tisti dan, ko je dejansko prispela na sodišče.
Mnenje personalnega sveta o ustreznosti kandidata ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu; v upravnem sporu je možno izpodbijati le dokončni posamični akt, ki se nanaša na postopek kandidiranja, to pa je le akt, ki ga izda Sodni svet RS kot edini predlagatelj za izvolitev v sodniško funkcijo.
Tožeča stranka s tožbo uveljavlja plačilo premij iz prostovoljnega zavarovanja, kar pomeni, da gre za spor v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem. Glede na zakonske določbe gre zato v sporni zadevi za socialni spor v smislu določb druge točke prvega odstavka 5. člena ZDSS. Ker je socialno sodišče pristojno za odločanje v sporih, za katere je tako izrecno določeno v ZDSS, je socialno sodišče pristojno za odločanje v spornem primeru.