povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - enotna sodna praksa - načelo enakosti pred zakonom
Kakšen pravni pomen ima ustaljena sodna praksa na področju priznavanja denarnega zadoščenja za nepremoženjsko škodo (po kateri se odškodnina odmerja po razmerah, ki obstajajo v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje in zaradi česar je oškodovanec upravičen do plačila obresti od prisojene odškodnine šele od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje), in ki se je more spreminjati od primera do primera, je bilo pojasnjeno že v vrsti odločb tega sodišča (npr. v zadevi II Ips 479/2001 in dr.). Tudi v tem primeru je bilo postopano enako ter bi drugačno obravnavanje oškodovancev v odškodninskih sporih povzročilo kršitev z Ustavo RS zagotovljene pravice do enakega varstva pravic. Vprašanje spremembe ustaljene sodne prakse pa presega okvire konkretnega (obravnavanega) spora.
ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/1, 108/4, 140, 141, 141/4, 142, 142/1, 339, 339/1.ZCRP člen 16, 23, 23/2.ZPPreb člen 18, 18/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - nepopolna vloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podatki centralnega registra prebivalstva - vročitev tožbe - osebno vročanje - prebivališče tožene stranke - sprememba naslova prebivališča pred vročitvijo tožbe - posredno vročanje
Na poziv sodišča za dopolnitev tožbe je tožnica pravočasno in pravilno reagirala tako, da je sporočila toženkin novi naslov iz centralnega registra prebivalstva. Ker je ravnala z vso potrebno skrbnostjo in v skladu z zakonom, ne more iti v njeno breme okoliščina, da se uradni podatek o toženkinem prebivališču razlikuje od dejanskega prebivališče. Tožbe zato ni mogoče šteti za nepopolno.
ZDen člen 44, 44/1, 44/3. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in trajnih nasadov člen 9, 9/1. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 3, 4.
denacionalizacija - ugotavljanje vrednosti premoženja - stanje premoženja ob podržavljenju - kmetijsko zemljišče
Zakon o denacionalizaciji predpisuje v poglavju o odškodnini za podržavljeno premoženje, da se vrednost takšnega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Smisel te zakonske določbe je v tem, da se, gledano v povezavi s to zadevo, upošteva stanje zemljišč ob podržavljenju - daritvi, se pravi, njihova katastrska kultura, katastrski razred in katastrski okraj, to pa oceni s cenami, ki veljajo sedaj za takšno zemljišče - iste kulture, razreda in katastrskega okraja kot ob podržavljenju.
Pri obračunu carine zaradi neizpolnjene obveznosti izvoza ne gre za naknaden obračun ob uvozu nastale carinske obveznosti, ampak za obračun naknadno nastale carinske obveznosti.
Obveznost vrnitve najemnine temelji na podlagi določbe četrtega odstavka 210. člena ZOR, obseg vrnitve tega, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, pa na določbi 214. člena ZOR. V takem primeru je treba vrniti tudi zamudne obresti. Če je bil pridobitelj nepošten, mora zamudne obresti plačati od dneva pridobitve, sicer pa od dneva vložitve zahtevka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21425
KZ člen 111, 111/1.ZKP člen 129, 236, 236/1-5, 237.
zastaranje kazenskega pregona - pravnomočnost - oprostitev pričanja - odvetnik kot priča
Kazenski postopek mora biti pravnomočno končan pred potekom določenega časa od storitve kaznivega dejanja, sicer zastaranje povzroči, da kazenski pregon ni več dovoljen (1. odstavek 111. člena KZ). S tem ko sodišče druge stopnje odloči o pritožbi na seji senata ali na obravnavi (1. odstavek 379. člena ZKP), je dan pritožbene seje ali obravnave dan, ko postane pravnomočna odločitev sodišča prve stopnje, če je ta potrjena ali spremenjena. Dan, ko je odločba sodišča druge stopnje vročena strankam, zato na nastop pravnomočnosti nima vpliva in nanjo ni vezano zastaranje kazenskega pregona.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost
Zaradi relativnih kršitev določb postopka z verjetnim vplivom na pravilnost ali zakonitost sodne odločbe je mogoče vložiti pritožbo (2. odstavek 371. člena ZKP) ne pa zahteve za varstvo zakonitosti (3. točka 1. odstavka 420. člena ZKP).
Sodišču druge stopnje ni potrebno ponavljati razlogov, ki jih vsebuje sodba sodišča prve stopnje, če jih sprejema.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21360
ZKP člen 371, 371/1-7, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 127, 127/2-4.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor - združitev več oseb za izvršitev umora - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dejstvo, da so bili trije obtoženci iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP oproščeni obtožbe za kaznivo dejanje sodelovanja v skupini, ki stori kaznivo dejanje po 2. v zvezi s 1. odstavkom 301. člena KZ, samo po sebi ne izključuje ugotovitve, da sta se obsojenca združila zato, da bi izvršila umor.
S tem ko zagovorniki ne sprejemajo razlogov, ki jih je navedlo pritožbeno sodišče v utemeljitev svojega zaključka, da izvedba predlaganega dokaza ni potrebna, ponujajo lastno dokazno presojo, ki je drugačna od tiste, sprejete v izpodbijani pravnomočni sodbi. Iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Zahteva za varstvo zakonitosti je samostojno pravno sredstvo, zato je treba v njej zatrjevane kršitve utemeljiti in se šteje, da zahteva ni obrazložena, če se vložnik v njej sklicuje na katero od prejšnjih vlog.
ZKP člen 165, 165/1, 201, 201/1-3, 240, 240/2, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - posamezna preiskovalna dejanja pred uvedbo preiskave - zavarovanje dokazov - neznani storilec - izvajanje dokazov - zaslišanje obdolženca kot priče - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določba 1. odstavka 165. člena ZKP veže opravo posameznih preiskovalnih dejanj na neznanega storilca. Te določbe ni mogoče razlagati tako, da preiskovalni sodnik ne bi smel zaslišati A.Š. v času, ko je bila ugotovljena storitev kaznivega dejanja, ni bilo pa povsem jasno, kdo vse so njegovi dejanski storilci, čeprav so se zoper določene osebe, med drugim tudi obdolženca, izvajali prikriti ukrepi.
Le v enotno izvedenem postopku obdolženca ni mogoče zasliševati istočasno kot pričo. Če postopki niso združeni, se obdolženec v drugem postopku zasliši kot priča in kot takemu je treba dati pravni pouk po določbi 2. odstavka 240. člena ZKP.
začasna odredba - enotno dovoljenje za gradnjo - bistvena kršitev določb postopka - vezanost na predlog
Ker sodišče tožničinega predloga, ki se tudi po vsebini nanaša na začasno ureditev stanja po 2. odstavku 69. člena ZUS ni obravnavalo po navedeni pravni podlagi, ni ugotovilo dejstev, pomembnih za odločitev.
ZOR člen 380, 380/1, 380/2, 387, 387/1, 392, 392/2.
zastaranje terjatev - zastaralni rok pri zavarovalni pogodbi - pretrganje zastaranja - poravnava - odložni pogoj
Do zavarovalnega primera je prišlo v letu 1993, ko je tudi nastala tožnikova terjatev. Zato je zastaranje pričelo teči prvega dne naslednjega koledarskega leta in se izteklo v treh letih. Za konkretno zadevo to pomeni, da je zastaranje pričelo teči 01.01.1994 in da je tožnikova terjatev zastarala tri leta kasneje. Ker je tožbo vložil 28.01.1998, jo je vložil po poteku zastaralnega roka.
Ker ni prišlo do izjave o pripoznavi dolga, tudi ni moglo priti do pretrganja zastaranja.
zahteva za varstvo zakonitosti - aktivna legitimacija - obratovalni stroški - izterjava obratovalnih stroškov - obveznosti lastnika - obveznosti najemnika - upravnik večstanovanjske hiše
Upravnik večstanovanjske hiše ima za plačilo obratovalnih stroškov pravico terjati lastnika stanovanja. Proti najemniku lahko vloži tožbo samo kot zakoniti zastopnik lastnika, aktivno legitimacijo proti najemniku pa ima le v primeru, da lastnik stanovanja nanj prenese to svoje materialnopravno upravičenje.
ZPP člen 196, 339, 339/2-14.ZD člen 133, 133/4, 145, 145/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - navedba materialnopravnih predpisov v obrazložitvi sodbe - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - enotno sosporništvo - odpoved dedovanju - skupnost dedičev
Tako kot sodba sodišča prve stopnje mora tudi sodba sodišča druge stopnje med drugim navesti predpise, na katere se opira odločitev. Izostanek te navedbe zato pomeni procesno kršitev, ki pa običajno ni bistvena, ker je sodbo kljub temu v večini primerov vseeno mogoče materialnopravno preizkusiti. Kadar pa ima ta opustitev za posledico, da sodbe ni mogoče preizkusiti, ker so razlogi nejasni ali so si v medsebojnem nasprotju, lahko opustitev navedbe materialnopravnega predpisa preide tudi v bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Razlogi, da se je prvotoženec veljavno odpovedal dedovanju, da pa je skupaj z ostalimi toženci enotni sospornik, so si v medsebojnem nasprotju.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21517
ZKP člen 148, 148/2, 420, 420/2.KZ člen 14.
izjave oseb, dane organom za notranje zadeve v predkazenskem postopku - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni - dejanje majhnega pomena - ponarejanje listin
Obvestil, ki so jih organi za notranje zadeve zbrali na podlagi 2. odstavka 148. člena ZKP, ni mogoče enačiti z izpovedbo, ki jo da oseba, zaslišana v kazenskem postopku kot priča. Obvestilo za razliko od zaslišanja namreč nima lastnosti dokaza v procesnem smislu.
V izpodbijani pravnomočni sodbi je bilo ugotovljeno, da je obsojenec upravljal tovorno vozilo, v katerega priklopniku so carinski organi našli 1009 zavitkov marihuane, pri čemer se je obsojenec na mejnem prehodu izkazal s predrugačeno potno listino, pri sebi pa je imel tudi predrugačeno vozniško dovoljenje. Okoliščine, da je tovrstna uporaba predrugačenih potnih listin v Republiki Albaniji nekaj vsakdanjega in da se je obsojenec samo držal takega vzorca, ker v nasprotnem primeru ne bi mogel opravljati prevozniškega dela in tudi ne zaslužiti, niso take narave, da bi bilo na njihovi podlagi mogoče sklepati, da gre po objektivnih kot subjektivnih merilih za dejanje majhnega pomena (14. člen KZ).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko vložnik zahteve za varstvo zakonitosti navaja, da iz gradiva v spisu ne izhaja, da bi bilo obsojenemu dokazano, da je vedel, da je bila stvar pridobljena s kaznivim dejanjem, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
pripor - ponovitvena nevarnost - skladnost z ustavo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnikova navajanja o spremenjenih okoliščinah, ki narekujejo drugačno odločitev kot v času, ko je bil odrejen pripor, predstavljajo uveljavljanje zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Ta po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP bi bila podana, če v pravnomočni sodbi ne bi bili navedeni razlogi o tem, zakaj sodišče ni ugodilo dokaznemu predlogu za ponovno zaslišanje izvedenca balistične stroke in postavitvi izvedenca nevropsihiatrične stroke.
ZPP člen 180, 180/2, 367, 367/2, 377. ZPP (1977) člen 186, 186/2.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tako kot ima tožnik pri uveljavljanju nedenarnega tožbenega zahtevka možnost in dolžnost, da z ustrezno oceno vrednosti spora zagotovi pravico do revizije, ima tudi toženec možnost, da v primeru prenizke ocene vrednosti spora ali izostanka ocene vrednosti spora ugovarja ter tako doseže ustrezno oceno. Toženec v tej pravdni zadevi ob razširitvi tožbe v prvem sojenju tudi na premične stvari ni ugovarjal izostanku ocene vrednosti spora za razširjeni del tožbe, ocena vrednost spora v tožbi glede nepremičnin v višini 50.000 SIT pa po uveljavitvi novega ZPP ne zadostuje za dovoljenost revizije.