Okrožni državni tožilec je na glavni obravnavi glede predloga obrambe za zaslišanje priče B.H. menil, da to ni potrebno, ker je dejansko stanje dovolj pojasnjeno. Ob stališču obtožbe, da je na osnovi izvedenih dokazov dejansko stanje dovolj razčiščeno, ni podana kršitev po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, čeprav sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe ni pojasnilo, zakaj je zavrnilo dokazni predlog okrožnega državnega tožilca za zaslišanje priče S.H..
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21479
KZ člen 49, 49/1.ZKP člen 420, 420/2.
vštevanje pripora - vštevanje ekstradicijskega pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker ekstradicijski pripor zoper obsojenca ni bil odrejen v zvezi s tem kazenskim postopkom, časa, prestanega v njem, ni bilo mogoče upoštevati pri vštevanju v izrečeno zaporno kazen.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po določbi 1. odstavka 424. člena ZKP se Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji le na preizkus tistih kršitev zakona, ki jih vložnik zatrjuje in ustrezno obrazloži.
Vsako zatrjevanje, ki ne izhaja iz dejanskega stanja, kot ga je v pravnomočni sodbi ugotovilo sodišče, temveč iz temu nasprotne dokazne ocene izvedenih dokazov in drugačnih zaključkov, kot jih je o obstoju odločilnih dejstev sprejelo sodišče, pomeni izpodbijanje pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21379
ZKP člen 95, 95/1, 98, 98/1, 98/2.KZ člen 311, 311/2.
stroški kazenskega postopka - stroški postopka pred višjim sodiščem - kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo
Ker je bila obsojencu izrečena obsodilna sodba, ki je bila na pritožbeni stopnji spremenjena z izrekom zaporne kazni (namesto pogojne obsodbe), je sodišče druge stopnje imelo podlago za naložitev plačila povprečnine obsojencu v določbah 1. odstavka 98. člena v zvezi s 1. odstavkom 95. člena ZKP, čeprav se obsojenec ni pritožil zoper sodbo sodišča prve stopnje.
izvršba - več sredstev izvršbe - sklep o izvršbi - ustalitev krajevne pristojnosti - spor o pristojnosti
V 35. členu ZIZ je določeno, da je za odločitev o predlogu krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. V konkretnem primeru je krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za rubež dolžničinih premičnih stvari. To je Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je že odločalo o predlogu za izvršbo, zato se po izdaji sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti ne more več izreči za nepristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj se je krajevna pristojnost že ustalila.
posebni pogoji za pregon - dovoljenje ministra za pravosodje
Kazenski postopek, ki je zoper obsojenca tekel v Italiji, ni tekel zaradi kaznivega dejanja tihotapstva po 1. odstavku 255. člena KZ, zaradi katerega je bil obsojen s pravnomočno sodbo in ki jo zagovornik izpodbija z zahtevo za varstvo zakonitosti. Zato ne gre za situacijo iz 1. odstavka 124. člena KZ, ko bi bilo za pregon navedenega kaznivega dejanja potrebno dovoljenje ministra za pravosodje.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitev kazenskega zakona je podana le takrat, ko je sodišče dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, nato pa napačno uporabilo materialno pravo. Z navedbami med drugim, da ni nobenega dokaza, da je obsojenec z namenom pridobiti si protipravno premoženjsko korist od oškodovanca tega prisilil, da je podpisal pogodbo o prodaji svojega stanovanja, zagovornik ne uveljavlja kršitve zakona ampak razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
priznanje tuje sodne odločbe - možnost sodelovanja v postopku - prevod tuje sodne odločbe - vročitev sodne odločbe
Za odločitev so bile pomembne ugotovitve, ki so temeljile na dejstvih, navedenih do odločanja v ugovornem postopku. Ker s takimi dejstvi ni bil ovržen ugovor nasprotne udeleženke, da ni mogla sodelovati v postopku, v katerem je bila izdana tuja sodna odločba, je sodišče prve stopnje v skladu z določilom 96. člena ZMZPP utemeljeno zavrnilo predlog.
Podana bi bila bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, če stranka, ki jo je odvetnik med pravdo (in v pritožbenem postopku) zastopal brez pooblastila, kasneje z izdajo pisnega pooblastila ne bi odobrila odvetnikovih procesnih dejanj.
odgovornost delodajalca - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - podlage odškodninske odgovornosti - domneva vzročnosti - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti
Vzročna zveza daje odgovor na vprašanje, katero dejstvo (vzročnik) je povzročilo škodo (ki je prav tako dejstvo). Pojasnjevanje teh vprašanj je dejanske narave (medtem ko je pravno vprašanje, ali oziroma kdo je odgovoren za dejstvo, ki je povzročilo škodo). Kadar se pojavlja več možnih vzrokov (dejstev) za nastanek škode, je po teoriji adekvatne vzročnosti pravno upošteven tisti vzrok, ki po rednem teku stvari pripelje do določene škodne posledice.
ZTPDR člen 73.ZOR člen 18, 154, 154/1, 170, 170/1, 940, 941.
nesreča pri delu - krivda odgovornost - odgovornost delodajalca - varstvo pri delu
Glede na ugotovljeno dejansko stanje sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta na podlagi 73. člena ZTPDR presojali dogodek po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti, ki so uzakonjena v tedaj veljavnem ZOR. Tu je v 154. členu določeno, da mora škodo povrniti tisti, ki jo povzroči, razen če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Tega intervenient na strani tožene stranke ni dokazal, saj sta sodišči ugotovili prav nasprotno: da delavcev ni ustrezno zaposlil, da jih ni poučil o varnem delu in opravljal ustreznega nadzora, zato so se kratkočasili na nedovoljen način. Delavca J. P. in I. S. sta se res vedla v nasprotju z vsemi etičnimi načeli in življenjskimi izkušnjami o nevarnostih, ki morajo biti znane že otrokom, kaj šele odraslim osebam, zato je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, da je bilo njuno ravnanje neodgovorno in hudo lahkomiselno. Kaj takega pa ni mogoče očitati tožniku, ki se je nahajal na delovnem mestu v delovnem procesu pri stranskem intervenientu, ki mu ni zagotovil osnovnih pogojev za varno delo. To bi moral stranki intervenient zagotoviti, saj je organiziral delovni proces in je imel ali je moral imeti za to usposobljene strokovnjake.
Ker prvotoženec ob razširitvi nedenarnega tožbenega zahtevka ni opredelil vrednosti razširjenega dela, si glede ugotovitve, ali spada v zapuščino tudi 190.00 DEM, ni zagotovil pravice do revizije. Ocena vrednosti preostalega dela njegovega tožbenega zahtevka znaša 200 SIT, kar ne presega za dovoljenost revizije v drugem odstavku 367. člena ZPP določenega mejnega zneska.
Drugotoženčeve trditve glede tožbenega zahtevka tožnikov in njegovega nasprotnega tožbenega zahtevka tožnikov se niso samo prepletale, bile so celo v medsebojnem nasprotju, saj so se iste okoliščine uveljavljale dvakrat. Pri utemeljevanju nasprotnega tožbenega zahtevka pa so se poleg tega sklicevale na bodoče ugotovitve izvedenca o dobičku kmetije v celotnem zatrjevanem obdobju. Izvedenec je ugotavljal le dobiček za leto 1985, ki pa so ga stranke tudi po izpovedbah obeh tožcev obračunale. V taki situaciji drugotoženec s svojim nasprotnim tožbenim zahtevkov za plačilo polovice zatrjevano zadržanega čistega dobička ni mogel uspeti.
ZKP člen 17, 17/2, 18, 18/1, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - načelo materialne resnice - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na načelo proste presoje dokazov sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost in ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba. S tem ko je sodišče ob zavrnitvi predlaganih dokazov presodilo, da navedeni dokazi glede na že izvedene ne morejo vplivati na drugačno oceno ugotovljenih odločilnih dejstev, ni kršilo določbe 2. odstavka 17. člena ZKP.
Z navedbami, da sodišči obeh stopenj napačno ocenjujeta obsojenčevo ravnanje, da je bil oškodovanec v vlogi napadalca in da je napačen zaključek, da dejanje ni bilo storjeno v silobranu, zahteva napada dejanske zaključke izpodbijane pravnomočne sodbe. Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
prodaja namesto razlastitve - zahteva za denacionalizacijo - časovne meje denacionalizacije po 5. členu ZDen
V letu 1978 sklenjena kupoprodajna pogodba namesto razlastitve ne more predstavljati pravnega posla, ki bi bil lahko podlaga za zahtevano denacionalizacijo revidentov, (ker po stališču sodne prakse velja podlaga iz 5. člena ZDen le za tiste pravne posle, ki so bili sklenjeni v času veljavnosti predpisov iz 3. in 4. člena ZDen).
Stanovanjski zakon je pri odkupu stanovanj s plačilom kupnine v več letih predvidel valorizacijo s spreminjanjem vrednosti točke in ni predpisal obrestovanja. Zato tožnika nista dolžna plačati obresti, ki jih je določilo pritožbeno sodišče. Revizija utemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Zamudne obresti bosta tožnika dolžna plačati po določilih ZOR samo v primeru, če bosta prišla v zamudo s plačilom pologa, ki ga morata plačati v 60-ih dneh po sklenitvi pogodbe iz I. točke izreka prve sodbe, ali če bosta zamudila plačilo katerega od mesečnih obrokov.
Ker je torej sodišče druge stopnje deloma zmotno uporabilo materialno pravo, ko je določilo, da morata tožnika plačati obresti od kupnine še pred sklenitvijo prodajne pogodbe, je revizijsko sodišče po prvem odstavku 395. člena ZPP 1977 izrek o plačilu kupnine spremenilo tako, da je tožnikoma naložilo plačilo kupnine, brez obresti.
lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba obtožbe - priprava obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Očitana pomanjkljivost krivdoreka pri uvodnem navajanju abstraktnega dela kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, ko je navedeno, da je obsojenec na način, s katerim se lahko telo hudo poškoduje, lahko poškodoval H.D...., ob pravilnem opisu in pravni opredelitvi kljub "lahkemu poškodovanju" ne predstavlja kršitve kazenskega zakona.
Modifikacija obtožbe s stilističnim popravkom kot tudi z opustitvijo določenega očitka, potem ko je bil obsojenec na glavni obravnavi seznanjen z njeno vsebino in ji ni oporekal, pri čemer vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne pove, v čem naj bi sodišče prve stopnje kršilo določbe kazenskega postopka, ki naj bi vplivale na pravilnost in zakonitost sodbe, ne predstavlja kršitve pravice obrambe.
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zavrženje zahteve za obnovo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Iz obrazložitve zahteve za varstvo zakonitosti je razvidno, da se obsojenec ne strinja z oceno, da v zahtevi za obnovo kazenskega postopka predlagani dokazi niso taki, da bi se mogla na njihovi podlagi dovoliti obnova. S tem izpodbija dokazno oceno, torej uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (2. odstavek 420. člena ZKP).
prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - prekinitev postopka zaradi začetka stečajnega postopka - izdaja odločbe pritožbenega sodišča
Če je do uvedbe stečaja in s tem prekinitve postopka po samem zakonu prišlo potem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja strank oziroma so potekli vsi roki zanje, sme pritožbeno sodišče izdati odločbo, sprejeto na njegovi seji.