ZJSRS člen 18, 19, 19/1, 19/1-4, 19/2. ZPPSL člen 8, 8/2, 160, 160/2, 160/2-4.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka - pravice delavcev, določene za primer insolventnosti - odpravnina
Določba spremenjenega (noveliranega) prvega odstavka 19. člena ZJSRS iz leta 1999, ki je bila sprejeta prav zato, da se vzpostavi pravna podlaga, ki bo delavcem, ki izgubijo delo zaradi insolventnosti delodajalca, in je zagotavljala pravico do odpravnine, pomeni dejansko spremembo položaja delavcev, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti in priznanje pravice do odpravnine.
razrešitev direktorja - prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev - delovno razmerje pri delodajalcu - procesna predpostavka za sodno varstvo
Ker je organ druge stopnje pri delodajalcu meritorno odločil o ugovoru razrešenega direktorja zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, so podane procesne predpostavke za sodno varstvo iz drugega odstavka 83. člena ZTPDR.
ZDR (1990) člen 34, 35, 35/1, 36b, 36b/3, 36e, 36e/1.
pravne posledice - program razreševanja presežnih delavcev - delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov - ponudba za opravljanje samostojne dejavnosti - odklonitev ponudbe
Če so bili ukrepi za omejitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja dejansko izvršeni, čeprav niso bili kot taki določeni s programom, je obveznost delodajalca iz 1. odstavka 35. člena ZDR prenehala. Opustitev dolžnostnega ravnanja delodajalca iz istega zakonskega določila praviloma pomeni kršitev zakonitosti postopka ugotavljanja presežnih delavcev. Če pa je bila delavcu zagotovljena ena izmed pravic, ki jih je delodajalec (formalno ali neformalno) namenil izbiri omilitvenih ukrepov drugim presežnim delavcem, takšna (formalna) nezakonitost nima za posledico razveljavitve individualnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
ZPP člen 181, 181,/1, 339, 339/1. ZDR (1990) člen 100, 100/1-6.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - bolniški stalež - ugotovitvena tožba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je v socialnem sporu odločalo o ugotovitveni tožbi in je bil tožbeni zahtevek tako tudi postavljen - ...sodišče naj ugotovi, da je bila upravičena do bolniškega staleža tudi po..., saj je glede na naravo spora, dejansko lahko odločalo samo o nekem pravnem stanju (razmerju).
Bolniški stalež sam po sebi ni pravica, niti iz zdravstvenega zavarovanja niti iz delovnega razmerja, ampak je stanje, na podlagi katerega je (bilo) možno uveljavljati dve pravici: pravico do denarnega nadomestila po predpisih zdravstvenega zavarovanja in pravico do upravičene odsotnosti z dela in pravice do denarnega nadomestila po predpisih o delovnih razmerjih.
Kolektivna pogodba za kemijsko, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije člen 26, 26/3. ZDR (1990) člen 35.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - prenehanje delovnega razmerja - postopek razrešitve presežnih delavcev - določila panožne kolektivne pogodbe
Delodajalec krši določbo 3. odstavka 26. člena Kolektivne pogodbe za kemijsko, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije, če ne opravi za delavca, uvrščenega med začasne presežke, predhodne analize.
Takšno protipravno ravnanje delodajalca ima za posledico razveljavitev odločbe, s katero je bil delavec spoznan za trajno presežnega delavca, saj je bila sprejeta v nasprotju z zapovedjo iz omenjene določbe Kolektivne pogodbe.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - kolektivno nezgodno zavarovanje - vštevanje zavarovalnine
V odškodnino za nesrečo pri delu se všteva zavarovalna vsota, izplačana na podlagi kolektivnega nezgodnega zavarovanja, kadar je bila zavarovalna premija plačana iz sredstev pravne osebe (delodajalca).
bolniški stalež - nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela - socialni spor - dokončna odločba pristojnega organa - procesna predpostavka za vložitev tožbe
Če o priznanju bolniškega staleža in o pravici do nadomestila plače za čas začasne zadržanosti z dela še ni odločeno z dokončno odločbo, se tožba zoper Zavod za zdravstveno zavarovanje zavrže.
pravica do odpravnine - predčasna razrešitev - direktor
Določba individualne pogodbe o poslovodenju, s katero sta se stranki dogovorili, da ima direktor - tožnik v primeru predčasne razrešitve iz katerega koli razloga pravico do odpravnine, določene v 250. členu Zakona o gospodarskih družbah, ni v nasprotju z ustavo, ni nična in tudi ne izvira iz nedopustne podlage. Gre za pravico, s katero lahko stranki prosto razpolagata, ker ni omejena z nobenim predpisom.
Predmeta navedene pogodbe ni mogoče primerjati s predmeti, katerih promet je omejen ali prepovedan. Tožena stranka navedene določbe pogodbe ni izpodbijala in je šele v pritožbi prvič uveljavljala njeno ničnost.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov - zagotovitev zaposlitve delavcem katerih delo postane nepotrebno
Omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja v določbi 36.a člena ZDR je odvisna od "možnosti" delodajalca. To pomeni, da morajo obstajati objektivne okoliščine za uresničitev pravic delavcu, kot jih zagotavlja 1. odstavek 36.a člena tega zakona. Če delodajalec možnosti za izpolnitev teh obveznosti nima, ga ne zadene dolžnost sprejema kriterijev za izbiro delavcev, katerih delo postane nepotrebno, za ohranitev zaposlitve.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - začetek zastaranja vodenja disciplinskega postopka
Ker je drugostopenjski disciplinski organ tožene stranke o ugovoru revidentke zoper odločitev disciplinske komisije odločal 11.11.1997, to pomeni, ob ugotovljenem dejstvu, da je bila kršitev delovne obveznosti storjena 12.5.1997, da na dan odločanja vodenje postopka še ni zastaralo. Vodenje postopka se, kot je to pravilno navedlo že sodišče v izpodbijani sodbi, ne konča z vročitvijo odločitve strankam (od tega dne odločitev učinkuje), ampak je končano z dnem odločanja na organu druge stopnje.
ZOR člen 273, 273/5. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 62, 62/4, 116, 119, 119-7.
gradbena pogodba - zamuda z izpolnitvijo - pogodbena kazen - pridržek pravice do pogodbene kazni - končna situacija - končni obračun del - gradbene uzance - pravno mnenje
Če upnik v času, ko je bil dolžnik že v zamudi, izjavi, da si pridržuje pravico pri dokončnem obračunu uveljavljati pogodbeno kazen, mu kasneje tega ni treba več ponavljati, ker je že z navedeno izjavo pridobil pravico terjati pogodbeno kazen.
povrnitev negmotne škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine - individualizacija odškodnine
V obravnavani zadevi je od škodnega dogodka do sodbe prve stopnje preteklo nekaj več kot tri leta, kar je v okvirih razumnega trajanja postopka, zlasti, ker so bili potrebni dokazi z izvedencem in pričami, ki sta jih stranki predlagali naknadno, šele v teku postopka. Takšna doba od nastanka škode do sodbe ni razlog, ki bi ga sodišče upoštevalo pri odmeri odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - DAVKI - UPRAVNI POSTOPEK
VS06683
ZPP člen 18, 18/1, 18/2. ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD člen 394, 394/1.ZOR člen 346. ZDavP člen 1, 1/5, 13, 81, 87, 87/2.ZUP člen 50, 50/1, 153.ZIZ člen 24, 24/1.
upravna stvar - davčni postopek - izterjava davkov - prenehanje družbe - izbris družbe iz sodnega registra - prevzem davčne obveznosti družbe - družbeniki kot pravni nasledniki družbe - sodna pristojnost
Sama narava sporne terjatve se zaradi prevzema obveznosti (na podlagi četrtega odstavka 27. člena ZFPPod) nič ne spremeni, kar v obravnavani zadevi pomeni, da gre še vedno za davčno terjatev in s tem tudi za upravno stvar v smislu 2. člena ZUP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21376
KZ 217, 217/1.ZKP člen 420, 420/2, 442, 442/1.
kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - delnice - knjigovodska vrednost delnic - skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Knjigovodska vrednost delnic ne predstavlja elementa kaznivega dejanja goljufije, ampak gre zgolj za opis vrednostnega papirja.
Res je obsojenec poslal sodišču opravičilo in prosil za preložitev glavne obravnave, češ da imata s soobsojenko poslovne obveznosti in se obravnave ne moreta udeležiti, kar pa ne predstavlja opravičljivega razloga za preložitev glavne obravnave.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - javna varnost
S tem ko je pritožbeno sodišče v zvezi z določbo 4. odstavka 302. člena KZ opredelilo, da tudi naloge policije pri nadzoru in urejanju prometa na javnih in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet, spadajo v pojem varovanja javne varnosti, ni kršilo kazenskega zakona v zvezi z blanketnim predpisom o določenosti kazenskopravne norme. Pojem javne varnosti je namreč kazenskopravni pojem v ustreznih določbah KZ.
Če tožnik v upravnem postopku ni imel možnosti dokazovati lojalnosti osebe nemške narodnosti, mora v tožbi, če uveljavlja lojalnost, navesti okoliščine in dokaze (tretji odstavek 14. člena ZUS).
DENACIONALIZACIJA - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS06678
ZPPSL (1989) člen 131 - 136. ZPPSL člen 156.ZDen člen 18, 18/1, 88, 88/1, 88/2. ZPP (1977) člen 201.
lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - prodaja v stečajnem postopku - javna dražba - denacionalizacija - prepoved razpolaganja po ZDen - ničnost prodajne pogodbe - enotno sosporništvo - učinki pravdnih dejanj enotnih sospornikov - vložitev pravnega sredstva
Kupci premoženja v stečajnem postopku ne morejo biti različno varovani glede na to, po katerem od več možnih načinov so kupili premoženje, torej na javni dražbi ali z zbiranjem ponudb in neposredno pogodbo. Tudi neposredna pogodba predpostavlja zbiranje ponudb morebitnih kupcev. Zato predstavlja nakup nepremičnine v stečajnem postopku, ki je generalna izvršba, bodisi na javni dražbi ali z zbiranjem ponudb in neposredno pogodbo, originaren način pridobitve lastninske pravice. Prvotoženka je torej s sklenitvijo kupne pogodbe z dne 26.06.1990 v javnem stečajnem postopku originarno pridobila lastninsko pravco na celi sporni nepremičnini, in sicer ne glede na zemljiškoknjižno stanje.
Ker je nato sporna nepremičnina v drugem stečajnem postopku postala del stečajne mase prvotoženke že v februarju 1991, njena vrnitev v last ni več mogoča. To pa pomeni, da zaradi ovire iz prvega odstavka 18. člena ZDen zanjo ne obstoji dolžnost vrnitve v smislu 88. člena ZDen in tudi ne velja prepoved razpolaganja. Zato pogodbe z dne 17.05.1995, ki sta jo sklenili prvotoženka in drugotoženka, in pogodbe z dne 27.10.1993, ki sta jo sklenila prvotoženka in tretjetoženec, obe o prodaji stanovanja bivšemu imetniku stanovanjske pravice po določbah SZ, ne zadene ničnostna sankcija iz drugega odstavka 88. člena ZDen.
Vprašanje ničnosti pogodbe se po naravi pravnega razmerja lahko reši samo na enak način za oba pogodbenika. Zato se glede prve pogodbe prvotoženka in drugotoženka štejeta za enotno pravdno stranko (enako glede druge pogodbe velja za prvotoženko in tretjetoženca). To pa pomeni, da se učinek pritožbe oziroma revizije, ki ju je vložila prvotoženka, razteza tudi na drugo toženko, ki ni vložila nobenega pravnega sredstva (201. člen ZPP 1977).
Razlog za izrek ničnosti enotnega dovoljenja za gradnjo po določbi 3. točke 1. odstavka 279. člena ZUP je lahko le nemožnost graditve po projektih. Neskladnost projektov z lokacijskimi pogoji ni ničnostni razlog.
zahteva za varstvo zakonitosti - obnova postopka - zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper sklep o zavrženju zahteve za obnovo postopka
Z zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženi zoper sklepa sodišča prve in druge stopnje, s katerima je bila zahteva za obnovo postopka kot nerazumljiva zavržena, vložnica ne more izpodbijati dokazne ocene sodišča prve stopnje v rednem postopku.
Tudi če je preiskovalni sodnik res obljubil, da bo zagovorniku poslal zahtevane fotokopije dela kazenskega spisa, čeprav za to v določbah Sodnega reda ni podlage, pa mu jih nato ni poslal, pravica do obrambe ni bila prekršena.