ZPPSL člen 111, 111/2, 111, 111/2. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 207, 207/2, 207, 207/2.
začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka - sklep o stroških izvršitelja
Sodišče prve stopnje sklepov o stroških izvršitelja ne bi smelo izdati. Postopek, ki je prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka se namreč nadaljuje šele, ko ga stečajni upravitelj prevzame, ali ko ga sodnik povabi, naj to stori, do česar pa v predmetnem postopku ni prišlo. Ker je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbo 2. odstavka 207. člena ZPP v času prekinitve postopka izdalo omenjena dva sklepa, je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP. Upoštevaje navedeno in določbo 1. odst. 207. čl. ZPP, na podlagi katere ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči vsi roki za pravdna dejanja, pa tudi nista mogla začeti teči roka za pritožbi zoper sklepa o stroških izvršitelja, v posledici česar omenjena sklepa nikakor nista mogla postati pravnomočna.
odstop od pogodbe v stečajnem postopku - odstop stečajnega upravitelja od pogodbe - pobot terjatev
Odstop od pogodbe ima enake učinke kot razveza pogodbe, torej učinkuje za nazaj, zato morata obe pogodbeni stranki druga drugi vrniti, kar sta na podlagi pogodbe prejeli. V tem primeru nastopijo posledice iz 117. člena ZPPSL, kar pomeni, da se nasprotni kondikcijski terjatvi pobotata. Če pa obstoji izjava kondikcijske terjatve ene stranke, ta lahko zahteva od druge pogodbene stranke, da ji jo povrne.
Tožeča stranka v postopku pred upravno enoto ni sodelovala, saj svoj zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe utemeljuje na predpogodbi. Tožeča stranke je v tem primeru zaobšla postopek, predpisan v Zakonu o kmetijskih zemljiščih. Poleg tega se je ponudba, ki jo je tožena stranka objavila, glasila na bistveno višjo kupnino od te, po kateri zahteva sklenitev prodajne pogodbe tožeča stranka, kar pomeni, da bi v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku prišlo do poseganja v interes družbe G. d.o.o., ki je ponudbo tožene stranke v upravnem postopku sprejela.
ugovor po izteku roka - tek zamudnih obresti - prenehanje teka zamudnih obresti
Dolžnik v rednem ugovornem postopku zoper sklep o izvršbi višini terjatve ni mogel ugovarjati, ker je prišlo do izdaje ustavne odločbe šele kasneje. Ker izvršilni postopek še ni pravnomočno zaključen, temveč izvršba še teče, je po oceni pritožbenega sodišča dolžnikov ugovor prvostopenjsko sodišče pravilno obravnavalo vsebinsko po 1. odst. 56. čl. ZIZ kot dovoljen ugovor po izteku roka. V njem je namreč dolžnik navajal dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev, nastopila pa so po izvršljivosti odločbe, v takem primeru pa omenjeno določilo ZIZ dovoljuje vložitev ugovora vse do konca izvršilnega postopka.
Izdaja ureditvene (regulacijske) začasne odredbe. Ugotovljena dejstva, ob ogledu, ne govorijo v prid navedbam upnikov o verjetnosti terjatve motenja posesti.
Za odločanje v sporu o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja med pravnim naslednikom delavca, na katerega je bila terjatev prenesena na podlagi cesije, in pravnim naslednikom delodajalca, je stvarno pristojno delovno sodišče. Iz določb, ki pri odstopu terjatve prepovedujejo poslabšanje pravnega položaja dolžnika, izhaja, da je cesionar singularni pravni naslednik cedenta glede prenesene terjatve, saj v celoti vstopi v njegov pravni položaj.
spremembe osebe pooblaščene za zastopanje - zavrženje pritožbe
Zgolj navedba okoliščine, da med prejšnjim zakonitim zastopnikom predlagatelja vpisa D.D. ter pritožnikom na eni strani in domnevnim novim zakonitim zastopnikom predlagatelja vpisa M.B. obstajajo določeni spori, ne zadostuje za sklep, da je podan pritožnikov pravni interes za pritožbo proti izpodbijanemu sklepu. Iz navedenih pritožnikovih trditev namreč ni razvidno, katera njegova pravica ali na zakonu temelječ interes naj bi bil prizadet ravno z izpodbijanim sklepom registrskega sodišča.
Tožnica kot javna uslužbenka je imela tudi v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravico do pritožbe na pristojni organ delodajalca (komisijo za pritožbe). Ker te pravice ni izkoristila, ampak je s tožbo uveljavljala neposredno varstvo pred sodiščem, je potrebno zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk njeno tožbo zavreči, ne glede na dejstvo, da je tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla napačen oziroma nepopoln pravni pouk. Ker niti ZJU niti ZDR ne vsebujeta določb o tem, da odločitev (delodajalca) brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom ne more biti v škodo delavca, je posledica takšnega ravnanja tožene stranke le morebitna odškodninska odgovornost.
ZZ člen 12, 12. ZSReg člen 3, 3/1, 3/1-13, 3, 3/1, 3/1-13. ZIAS člen 1, 2, 2/1, 1, 2, 2/1.
subjekt vpisa v sodni register
Inženirska akademija Slovenije je po 1. členu Zakona o inženirski akademiji Slovenije (v nadaljevanju ZIAS) opredeljena kot nacionalna institucija in po 1. odstavku 2. člena ZIAS kot pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo, ki jih določajo zakon ter podzakonski predpisi, ki urejajo javne zavode, ta zakon in statut IAS. ZIAS torej v citiranem določilu govori o pravicah, obveznostih in odgovornosti IAS. Nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti pa je lahko pravna oseba tedaj, ko pridobi pravno sposobnost, to pa je odvisno od načina nastanka pravne osebe.
Citirano določilo ZIAS z uporabo določb zakona in podzakonskih predpisov, ki urejajo javne zavode, torej ureja obseg pravic, obveznosti in odgovornosti IAS potem, ko je slednja že pridobila svojo pravno subjektiviteto, torej ko je kot pravna oseba že nastala.
KZ člen 16, 211, 211/1, 211/2, 16, 211, 211/1, 211/2.
kaznivo dejanje tatvine - dejansko stanje - zmanjšana prištevnost
Obdolžencu je dokazana storitev kaznivega dejanja tatvine tudi v subjektivnem pogledu. Ob storitvi je sicer bil pod vplivom mamil kar pa ne zmanjšuje prištevnosti, saj storilca pomirja, ni pa bil tudi v fazi paranoje, saj je iz kraja pobegnil, se zaklenil v vozilo in potem odpeljal, ker je spoznal, da ga bodo obravnavali policisti in ne zato "ker so ga vsi gledali".
KZ člen 50, 245, 245/1, 50, 245, 245/1. ZKP člen 386, 391, 386, 391.
kaznivo dejanje poneverbe - pridobitev koristi
Pridobitev koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja poneverbe iz prvega odstavka 245. člena KZ in za razliko od vrednosti poneverjenih stvari ni okoliščina, od katere bi bila odvisna odmera kazni.
Med kaznivim dejanjem tatvine po prvem odstavku 211. člena KZ ter kaznivim dejanjem roparske tatvine po prvem odstavku 214. člena KZ je zaradi uporabljene sile podano razmerje specialnosti, zaradi razlike v višini kazni pa razmerje konsumpcije. Opredelitev dejanja po specialnejšem oziroma strožjem predpisu zato ne more biti napačna.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti
Obdolženec zaradi vožnje pod vplivom alkohola ni reagiral in je pri vožnji na bočni oddaljenosti 0,2m od desnega roba vozišča, ko je pešec zavzemal 0,5 m širine vozišča, trčil vanj. Ni dvoma, da je podana vzročna zveza med obdolženčevo kršitvijo cestnoprometnih predpisov in nastalo prometno nesrečo, h kateri oškodovanec ni z ničemer soprispeval.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - materialno procesno vodstvo
Ker ZDR v 1. in 2. odstavku 118. člena ZDR prepušča sodišču odločitev, da pogodba o zaposlitvi kljub nezakonitosti odpovedi preneha, mora sodišče, ki delavcu namesto reintegracije prizna odškodnino po pravilih civilnega prava, v okviru materialno procesnega sodstva poskrbeti, da stranka zahtevek za odškodnino postavi.
ZDR (1990) člen 18, 18. ZObr člen 92, 92. ZDR člen 54, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nova pogodba o zaposlitvi - vojak
Delodajalec z delavcem, ki je vojaška oseba, po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni dolžan skleniti nove pogodbe o zaposlitvi, četudi delavec izpolnjuje zakonske pogoje za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Le v primeru nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ali če delavec ostane na delu po poteku časa, za katerega je sklenil delovno razmerje, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – prenehanje delovnega razmerja – pogodbeno določilo – ničnost
Delavcu lahko delovno razmerje preneha le na način, določen z zakonom, in ne na način, določen s pogodbo o zaposlitvi. Kljub temu na odločitev v sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je podala tožena stranka, ne vpliva dejstvo, da je pogodbeno določilo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi nično.
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 51, 51/2, 52, 52/1.
skupno premoženje - zahtevek na izročitev predmeta skupne lastnine
S skupnim premoženjem lahko zakonca upravljata in razpolagata le skupno in sporazumno. Zato pa en zakonec ne more drugega zakonca izključiti iz souporabe teh predmetov skupnega premoženja s tem, da mu jih izroči.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - SODNI REGISTER
VSL06563
ZSReg člen 2, 2/2, 2, 2/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 212, 225, 212, 225.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba spora
Ker morata biti oba pogoja za izdajo začasne odredbe, to je verjetnost obstoja terjatve skladno s 1. odst. 272. člena ZIZ in ena izmed predpostavk naštetih v 2. odst. 272. člena ZIZ, podana kumulativno, ugotovitev pomanjkanja predpostavk predpisanih v 2. odst. 272. člena ZIZ pomeni (da je pravilen izpodbijani sklep prvostopnega sodišča), da niso izkazani pogoji za izdajo začasne odredbe.
Neposredne pravne podlage za vpis zaznambe spora ne dajeta niti Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), niti Zakon o sodnem registru (ZSReg).
Sodni register kot zemljiška knjiga sta javni knjigi, ki sta namenjeni vpisu pravno pomembnih dejstev v pravnem prometu (sodni register, glej 2. odst. 2. člena ZSReg) oziroma o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami (zemljiška knjiga, 1. člen ZZK-1).
Ker tožeča stranka predlaga prenehanje vknjižene pravice na poslovnem deležu drugotožene stranke, je smiselno prvostopenjsko sodišče uporabilo določbo 2. točke 1. odst. 79. člena ZZK-1, tudi za vpisani poslovni delež v sodnem registru.
stvarna pristojnost - odškodnina za nesrečo pri delu - zavarovalnica in delodajalec - navadno sosporništvo
Pri navadnem sosporništvu, za kar gre v odškodninskem sporu, v katerem sta tožena zavarovalnica in zavarovanec (delodajalec) kot solidarna zavezanca, nastopa v pravdi vsak sospornik kot samostojna stranka, tako da njegova dejanja dopustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. Zato je za posamezne sospornike lahko različen tudi zaključek postopka na prvi stopnji, kar je lahko posledica dispozitivnega akta stranke, ki ga drugi sosporniki niso opravili (umik tožbe, sodna poravnava, sodba na podlagi pripoznave). Tako ravnanje sospornika ima za posledico tudi spremembo stvarne pristojnosti sodišča.
Delavec lahko pred delovnim sodiščem toži oba, delodajalca in zavarovalnico, pri kateri ima delodajalec zavarovano odgovornost. Če pa tožnik tožbo zoper delodajalca umakne, ali kako drugače zaključi postopek zoper njega, delovno sodišče s tem izgubi pristojnost za odločanje o tožbenem zahtevku iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo zoper zavarovalnico, ki je zaradi takega procesnega dejanja tožnika izgubila položaj sospornika.