Nevarna stvar v smislu 173. čl. ZOR je tista, iz katere pri redni rabi in običajni pazljivosti izvira večja nevarnost za njene uporabnike. Kdaj gre za ti. povečano nevarnost ni lahko ugotoviti; ali je neka stvar nevarna, je treba presojati tudi glede na okoliščine, v katerih je nastala škoda.
vrnitev štipendije – pogodba o štipendiranju – prenehanje delovnega razmerja po krivdi delavca – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
V kolikor delavec ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne sprejme ponujene nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev, sicer nima pravice do odpravnine po 109. členu ZDR, ni pa dolžan vrniti prejetih zneskov štipendije po pogodbi o štipendiranju, saj ni mogoče šteti, da mu je delovno razmerje predčasno prenehalo po njegovi krivdi.
povzročitev prometne nesreče - malomarnost - vzročna zveza
Podana je vzročna zveza med obtoženčevo kršitvijo cestnoprometnih predpisov in sicer 1. odst. 116. čl. v zv. z 2. odst. 117. čl. in 15. odst. 89. čl. ZVCP in nastalo prometno nesrečo, h kateri je ugotovljeno sopotnikovo ravnanje na motornem kolesu samo soprispevalo, ni pa bilo zanjo vzrok.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC01584
KZ člen 254, 254/1, 254, 254/1. ZKP člen 370, 370/2, 372, 372-4, 370, 370/2, 372, 372-4.
davčna zatajitev - dejanski stan - nadaljevano kaznivo dejanje - kršitev kazenskega zakona
Konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja ni institut urejen v KZ, zato o kršitvi kazenskega zakonika oz. kazenskega zakona ni mogoče govoriti, če v napadeni sodbi ni uporabljen na konstrucijo nadaljevanega kaznivega dejanja.
Kriterije za presojo ali je obdolžencu očitati dvoje ali zgolj eno nadaljevano kaznivo dejanje je izdelala sodna praksa.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC0001602
KZ člen 212, 212/1, 212/1-3, 212, 212/1, 212/1-3. ZKP člen 372, 372/4, 372, 372/4.
nadaljevano kaznivo dejanje - dejanski stan - kršitev kazenskega zakona
Sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitve kazenskega zakona v smislu 4. tč. 372. čl. ZKP, ko dejanj pod tč. 1 in 2 izreka prvostopne sodbe ni pravio opredelilo kot eno nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine. Nadaljevano kaznivo dejanje ni institut, urejen v KZ, zato ni mogoče govoriti o tem, da je sodišče uporabilo zakon, ki ga ne bi smelo uporabiti. Razloge zakaj dejanj ni opredelilo kot nadaljevanega je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo z upoštevanjem vseh stalnih in spremenljivih kriterijev kot jih je izdelala sodna praksa. Ostala tri obt. očitana kazniva dejanja so bila z vso sigurnostjo storjena na vlomen način zato je prav vseeno ali je obt. pri tem uporabil ožjo železno palico ali širše montirno železo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0001684
KZ člen 229, 229/2, 229, 229/2.
dejansko stanje - oškodovanje tujih pravic
Za presojo obdolženčevega ravnanja v smeri očitanega kaznivega dejanja po 2. odst. 229 čl. KZ je odločilnega pomena zanesljiva ugotovitev, da je obdolženec po tem, ko je prejel sklep o izvršbi in bil seznanjen s tem, da se bo njegovo tovorno vozilo prodalo za poplačilo upničine terjatve, tovorno vozilo prodal in tako preprečil izvršbo ter s tem brez dvoma upnico namenoma oškodoval.
Sodišče prve stopnje je v postopku proti mlajšemu mladoletniku napačno uporabilo določila V. odst. 478 čl. ZKP, saj je sejo senata za mladoletnike opravilo in izreklo vzgojni ukrep - ukor prej kot je bila ta razpisana in o njej obveščeni zagovornik ml. mld., ta in njegova mati. Ti o seji niso bili pravilno obveščeni in na njej niso mogli dajati pojasnil, pripomb in predlogov na tam prebrane dokaze v smeri dokazanosti kaznivih dejanj v subjektivnem pogledu. Senat se ni mogel seznaniti tudi z listinami, katere bi kasneje obramba predložila, katere bi naj kazale na to, da tudi izrek vzgojnega ukrepa ni primeren. To pa je ali bi lahko vplivalo na pravilnost sprejete odločitve.
ZOR člen 1012, 1012/1, 1012, 1012/1. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 436, 436/3, 319, 319/3, 324, 324/3, 436, 436/3. OZ člen 1060, 1060.
pobotni ugovor - procesna teorija pobotanja - izrek sodbe v primeru pobotnega ugovora - pravnomočnost odločitve o obstoju v pobot uveljavljane terjatve
Ob ugotovitvi tožnikove terjatve do toženca in popolni zavrnitvi njegove v pobot ugovarjane terjatve, mora pritožbeno sodišče razveljaviti tudi prvi del izpodbijane sodbe, če ugotovi, da vsa relevantna dejstva o pobotnem ugovoru niso ugotovljena.
ZOR člen 446, 446/1, 446, 446/1. ZPPSL člen 2, 117, 117/1, 118, 125, 125/1, 2, 117, 117/1, 118, 125, 125/1.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečajnem postopku
S privativnim prevzemom dolga, ko je družba M. stopila v dolžniško razmerje z upnikom I.H. namesto starega dolžnika je treba upoštevati 1. odst. 117. člena ZPPSL, ki ureja pobot kot enega od načinov, v stečajnem postopku priviligiranega prenehanja obveznosti. V konkretnem primeru pa tudi ni šlo za nedovoljen pobot, predpisan v 118. členu ZPPSL. Družba M. je namreč dolg prejšnjega dolžnika prevzela.
Pravne učinke prenehanja terjatve pred začetkom stečaja in s tem objektivne elemente izpodbojnosti bi imela lahko samo izjava o pobotu dospele terjatve upnika (z dne 8.11.2001) z dospelo istovrstno terjatvijo dolžnika (terjatev iz pogodbe št. 5/11 z dne 16.10.2001). Ker je pobotna izjava z dne 9.11.2001 izpodbijana (A/4) kot pravno dejanje oškodovanja upnikov, bi, če bi bilo pravnomočno ugodeno takšnemu tožbenemu zahtevku, v razmerju do stečajnega dolžnika ponovno oživeli terjatvi upnika nasproti dolžniku (iz pogodbe o prevzemu dolga) in dolžnika nasproti upniku (iz pogodbe št. 5/11), ki sta zaradi pobotne izjave prenehali. Obe terjatvi bi nato ex lege veljali za pobotani na podlagi 2. odst. 117. člena ZPPSL.
Okoliščina, da je tožeča stranka uveljavljala od tožene uporabnino v višini izstavljenih računov za najemnino, za toženo stranko v postopku pred sodiščem na prvi stopnji očitno ni bila sporna, saj tako opredeljenemu zahtevku z ničemer ni konkretno ugovarjala. Njenih ugovorov, s katerimi je izpodbijala le zahtevek tožeče stranke po temelju, pač ni mogoče šteti kot konkretno prerekanje zahtevka tudi po višini.
ZST člen 34, 34/1, 35, 35/3, 34, 34/1, 35, 35/3. ZPP člen 18, 18.
vrnitev sodne takse - sodna pristojnost
Zahteva za vrnitev plačane sodne takse se vloži pri sodišču, sodišče zahtevo posreduje pristojnemu davčnemu uradu, ki o zahtevi odloči, za odločitev o zahtevi torej ni pristojno sodišče.
razdružitev solastnega premoženja - ustanovitev služnostne pravice
Stvarna služnost se po 125. čl. ZNP v postopku za delitev stvari ustanovi le, če posamezni udeleženec dele stvari, ki so mu bile dodeljene, ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.
disciplinski postopek - zastaranje vodenja disciplinskega postopka - sklep o prenehanju delovnega razmerja - stari ZDR
Ker je komisija, ki je obravnavala tožnikov ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, odločila šele po poteku šestih mesecev od tedaj, ko je oseba, upravičena za podajo zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, izvedela za kršitev delovne obveznosti in storilca, je prišlo do zastaranja vodenja disciplinskega postopka.
ZLS člen 21, 21/2. ZJC člen 5, 13, 40, 44, 5, 13, 40, 44. OZ člen 131, 131/1, 135, 163, 131, 131/1, 135, 163.
škoda - podlaga za odgovornost - deljena odgovornost - popravilo pločnika
Sestop s pločnika pred prečkanjem ceste tako, da pešec stopi na robnik pločnika, je vsakdanja hoja pri sestopu s pločnika in je povsem v skladu s tem, čemur so pločniki namenjeni.
izbris iz sodnega registra - izbrisni razlog - novote
Pritožbene trditve v smeri, da družba ima premoženje (sredstva, terjatve in zaloge, vse v vrednostih, ki jih navaja v pritožbi), so nova dejstva, ki jih glede na 5. odst. 34. čl. ZFPPod ni mogoče upoštevati.
V konkretni zadevi odškodnina po 73. členu ZDen obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo.
Izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje v stroškovnem delu ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje nobenih razlogov na katerih bi temeljila sprejeta odločitev.
stvarna pristojnost - nedenarni zahtevek - vrednost spornega predmeta
Pri nedenarnem tožbenem zahtevku je navedba vrednost spornega predmeta v dispoziciji tožeče stranke, zato je odločilna vrednost, ki je navedena v tožbi. Posledice zmotno navedene vrednosti spornega predmeta v tožbi zadevajo tožečo stranko, dejstvo o preveč plačani sodni taksi pa ni odločilno za ugotovitev stvarne pristojnosti sodišča.