ZZZDR člen 65, 78, 78/1, 65, 78, 78/1. ZPP (1977) člen 250, 250.
razveza zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - sodelovanje otrok pri odločanju o dodelitvi v varstvo in vzgojo - izvedenec
Otrok v starosti 13-ih let stvari gotovo že razume in jih je sposoben presoditi, zato ima tudi pravico sodelovati pri odločanju o njegovi nadaljnji poziciji znotraj razpadle življenjske skupnosti. Ta pravica otroka je že tudi ustrezno varovana v virih mednarodnega zasebnega prava.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-8, 354, 354/2, 354/2-8. ZOR člen 600, 624, 600, 624.
jezik v postopku - absolutna bistvena kršitev - pogodba o delu - zvišanje cene
Ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke II. odstavka 354. člena ZPP, če tožena stranka ni bila opozorjena na pravico do uporabe svojega jezika. Bistvena kršitev po tej točki je podana le, če je sodišče zavrnilo zahtevo stranke, da bi uporabljala v postopku svoj jezik. Če je cena dela določena za izdelavo neke količine izdelkov, se ne more zvišati zaradi napake pri ocenjevanju vrednosti repromateriala, temveč kvečjemu zaradi izdelave večjega števila izdelkov od prvotno dogovorjenega. Ker je material ves čas izvajanja pogodbe zagotavljal naročnik, računska napaka pri vrednosti materiala ne more iti v korist izvajalca temveč tistega, ki ga je dostavljal, to pa je bil naročnik.
stečaj - terjatve, ki nastanejo med stečajnim postopkom - stroški stečajnega postopka
Za terjatve, ki nastanejo med stečajnim postopkom, in jih zakon opredeljuje kot stroške stečajnega postopka, IV. odstavek 111. člena ZPPSL celo izrecno dovoljuje vložitev izvršilnih predlogov, ko določa, da se I. odstavek 111. člena ZPPSL ne uporablja za izvršilne naslove, ki se nanašajo na stroške stečajnega postopka.
ZPP (1977) člen 446, 446/4, 446/5, 446, 446/4, 446/5. ZIP člen 21, 21.
mandatna tožba - plačilni nalog - pravni interes - izvršba na podlagi verodostojne listine
Naknadno navajanje okoliščin, s katerimi tožeča stranka utemeljuje svoj pravni interes za izdajo plačilnega naloga, ne more spremeniti dejstva, da je bila mandatna tožba pomanjkljiva v trenutku, ko je sodišče odločalo o njej in jo je zato bilo potrebno zavreči.
Izjema od splošnega načela prepovedi obračunavanja obrestnih obresti je predpisana za "procesne obresti", to je za obresti od vtoževanih zapadlih in neplačanih zamudnih ali pogodbenih obresti za čas od dneva, ko je bil pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (drugi odstavek 279. člena ZOR). Načelno pravno mnenje z občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 17.12.1991, po katerem se prepoved obrestovanja zapadlih zamudnih obresti ne nanaša na obračunavanje obresti po konformni metodi, ni upoštevno za presojo utemeljenosti v pritožbi spornih obrestnih obresti. Po konformni metodi je tožeča stranka že obračunala zapadle in še neplačane zamudne obresti. V pritožbi sporne obresti pa so še dodatne obresti, torej obresti od obrestnih obresti, za katere ni sodnega varstva.
Poravnalni senat lahko predlog za prisilno poravnavo zavrne le v dveh primerih (57. in 58. člen ZPPSL), in sicer če na naroku za prisilno poravnavo ni sprejet, in če na istem naroku ugodi predlogu za ustavitev postopka iz 34. člena ZPPSL. Če predlog ni sprejet ali če se na naroku ugotovi, da ni možnosti, da bo dolžnik izpolnil obveznosti na podlagi predloga za prisilno poravnavo (3. točka I. odstavka 34. člena ZPPSL), pa poravnalni senat po uradni dolžnosti začne še stečajni postopek (57. člen ZPPSL in II. odstavek 34. člena ZPPSL). Obstoja materialnih pogojev za izpeljavo prisilne poravnave poravnalni senat ne more ugotavljati po uradni dolžnosti, temveč po I. odstavku 34. člena ZPPSL le na obrazložen predlog upniškega odbora, vsakega upnika, ki je prijavil terjatev, ali upravitelja prisilne poravnave. Če je podan predlog za ugotavljanje obstoja materialnih pogojev za izpeljavo prisilne poravnave, se takšen predlog lahko obravnava le na naroku in o njem ni mogoče odločati na seji senata (35. člen ZPPSL).
Če bi lahko tožena stranka tako pred kot med stečajnim postopkom uveljavlja zastavno pravico in bila v vsakem primeru v celoti poplačana, ni mogoče govoriti o oškodovanju ostalih stečajnih upnikov zaradi izpodbijanega pravnega dejanja. Zakonita zastavna pravica iz 628. člena ZOR krije samo tiste obveznosti, za katere je ustanovljena.
Zaznambe spora v zemljiški knjigi, kljub temu, da tožeča stranka zatrjuje stvarno pravico na nepremičnini, ni mogoče dovoliti, če je tožba nesklepčna (iz dejstev, ki jih v tožbi zatrjuje tožeča stranka, ne more izhajati utemeljenost tožbenega zahtevka).
Ob skupni izgradnji rezervoarja in vodovodne napeljaveje nastala solastninska pravica prednice tožečih in prednice toženih strank in se zato za ta razmerja uporabljajo tiste določbe, ki urejajo pridobitev lastninske pravice oz. solastninsko pravico. Prednica tožencev je s soprispevkom k izgradnji rezervoarja in nadaljnje napeljave, kar je sodišče prve stopnje kot nesporno v sodbi ugotovilo, pridobila solastninsko pravico z ustvaritvijo nove stvari, to je z izgradnjo rezervoarja in ostalih delov vodovoda. Na lastninski pravici in solastni stvari pa ne more nastati služnostna pravica, za katero je značilno, da nastane v tuji stvari.