OZ člen 15, 22, 28, 29, 48. ZDDV-1 člen 44, 44, 45, 62.
prodajna pogodba za nepremičnino - sklenitev pogodbe - ponudba - sprejem ponudbe - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - predkupni upravičenec - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo DDV - pravica do odbitka DDV - prevalitev davka - bistvena sestavina pogodbe - teorija realizacije - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je presojalo, ali je določitev plačila DDV bistvena sestavina pogodbe. Presodilo je, da je v tej zadevi odgovor pritrdilen, saj je prodajalec s takšno pogodbeno klavzulo uresničeval pravico do odbitka. Dogovor o izbiri davčnega režima po 45. členu ZDDV-1 je tako sestavni del kavze pogodbe. Ker kupec na izbiro davčnega režima ni pristal, marveč je bil pripravljen plačati tisto, kar mu bo naložila FURS, do soglasja volj o bistvenih sestavinah pogodbe ni prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00041559
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1. ZVPot člen 23, 24. ZIZ člen 17, 20a, 71, 71/3, 72, 72/2, 141, 141/9. ZPP člen 206, 206/4. URS člen 127.
svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - izvršba na podlagi verodostojne listine - posojilna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - nedopusten pogoj - ničnost izvršilnega naslova - sodna praksa SEU - spremembe zakonodaje - zavrnitev predloga
Okrajno sodišče na Vrhniki je Vrhovnemu sodišču predlagalo izdajo svetovalnega mnenja glede vprašanja, ali je izvršilno sodišče ob upoštevanju Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. 4. 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, sodne prakse Sodišča Evropske Unije (v nadaljevanju SEU), zlasti sodbe C-407/18 (Aleš in Jožef Kuhar proti Addiko Bank d. d.) in 23. in 24. člena ZVPot, dolžno po uradni dolžnosti preizkusiti potrošniško pogodbo, ki je sklenjena v obliki notarskega zapisa (ki glede na določbi 17. in 20a. Člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov) z vidika ničnosti in obstoja verodostojne listine in ob ugotovitvi ničnosti, predlog za izvršbo zavrniti, ali pa le izvršbo odložiti do odločitve o ničnosti pogodbe s strani pravdnega sodišča na podlagi vložene tožbe dolžnikov.
V predlogu opozarja, da sta tudi po tem, ko je bila izdana sodba SEU v zadevi Kuhar, višji sodišči v Mariboru in Ljubljani o tem vprašanju v več odločbah zavzeli različni stališči. Na koncu predloga še opozarja, da iz odločb Višjega sodišča v Ljubljani ne izhaja, kakšni so pogoji za dovolitev odloga izvršbe in kakšen naj bi bil učinek takega odloga v času trajanja pravdnega postopka, na primer na izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet (ali se zadržijo sredstva za ohranitev vrstnega reda glede na določilo devetega odstavka 141. člena ZIZ).
V medresorsko usklajevanje je bil poslan Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ-M. V predlogu je predvidena ureditev vprašanja, ki ga izpostavlja predlagateljica v predlogu za izdajo svetovalnega mnenja.
Pri uporabi instituta svetovalnega mnenja je treba upoštevati v 127. členu Ustave zagotovljeno neodvisnost sodnikov. Že Ustavno sodišče je v 13. točke odločbe U-I-302/09, Up-1472/09, U-I-139/10, Up-748/10 izpostavilo velik pomen krepitve precedenčne vloge Vrhovnega sodišča preko instituta dopuščene revizije.
Ureditev revizije temelji na spoznanju, da v moderni pravni državi, zasnovani na delitvi oblasti in zavezani varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Vrhovno sodišče z vnaprejšnjim (ex ante) oblikovanjem vodil, vzniklih iz konkretnih primerov, pomembno prispeva h krepitvi enakosti pred zakonom in pravne varnosti.
Prav vezanost Vrhovnega sodišča na okoliščine konkretnega primera pomembno razmejuje sodno od zakonodajne funkcije. Svetovalna mnenja pa tako kot načelna pravna mnenja, ki jih še vedno ureja 110. člen Zakona o sodiščih, od Vrhovnega sodišča terjajo abstraktno reševanje pravnih vprašanj, nevezano na okoliščine konkretnega primera. Zaradi tega in zaradi rigidne zavezujočnosti tako sprejeta načelna pravna mnenja ne morejo živeti običajnega življenja precedensa, katerega nujni sestavni del so nadaljnje ovsebinjanje v kasnejših primerih ter uveljavljene metode odstopa, predvsem razlikovanje in ovrženje.
V obravnavanem primeru, ko je v postopku sprejemanja že zakonska ureditev spornega vprašanja, bi Vrhovno sodišče s sprejemom abstraktnega svetovalnega mnenja po nepotrebnem omejilo svojo precedenčno vlogo, saj bo že s sprejemom nove pravne ureditve to postalo nepotrebno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00039418
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 51, 51/2, 57, 57/1. OZ člen 39, 39/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - upnikova zahteva za določitev deleža na skupnem premoženju - izigravanje upnikov - nedopustna podlaga - nemoralen pravni posel - ničnost sporazuma - obseg skupnega premoženja - življenjska in ekonomska skupnost - načelo realne subrogacije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00040560
SPZ člen 92. OZ člen 101, 111, 111/2, 111/3. ZZK-1 člen 243, 243/2-2. ZFPPIPP člen 265, 265/2, 266, 266/1, 268, 268/4, 354, 354/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - izbrisna tožba - razveza pogodbe - sočasnost izpolnitve - stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - posledice začetka stečajnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno zavrnilo ugovor sočasne izpolnitve.
V konkretnem primeru sta se stranki dogovorili za obročno plačilo premije - ob dodatni klavzuli na polici, da v primeru, če ob sklenitvi pogodbe ni plačan prvi obrok premije, ne nastopi obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino. S tem sta stranki v okviru dopustnega dogovora glede nastopa zavarovalnega jamstva tega vezali na plačilo prvega obroka premije. Hkrati sta se dogovorili, da se v primeru, če se ta plača po računu, ki običajno določa rok plačila, to šteje kot dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.
Posledice neplačila premije ureja 937. člen OZ. Razlikuje situacije, ko je dogovorjeno plačilo premije ob sklenitvi pogodbe, in situacije, ko je dogovorjeno plačilo premije po sklenitvi pogodbe. Ne razlikuje pa med enkratnim in obročnim plačilom premije. Ker je bilo v konkretnem primeru, glede na obrazloženo, veljavno dogovorjeno, da je treba prvi obrok premije plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, je treba za presojo posledic neplačila (prvega obroka) premije uporabiti prvi odstavek 937. člena OZ, ki določa, da v takem primeru začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, naslednji dan po plačilu premije.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče pritožbenega sodišča, da je pri kavzi poroštva potrebno upoštevati zgolj tipično kavzo poroštvenega razmerja, ne pa tudi subjektivnih motivov ter ciljev obeh strank, ki so bili strankama znani in sta jih stranki s podpisom pogodbe zasledovali.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00039737
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 176. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 60, 62, 98, 99. ZPP člen 380, 380/2.
dopuščena revizija - kršitev pravil javnega naročanja - merilo cene - finančni popravek - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - sredstva evropske kohezijske politike - nadzor nad namensko porabo sredstev - Evropska komisija - opustitev nadzora - regresna pravica - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - podzakonski predpis - pogodbeno pravo - resna kršitev pravil Unije
V javnem razpisu (sicer v drugi fazi razpisa) je bila uporabljena takšna metodologija točkovanja, da je bilo vsem cenam, ponujenim pod predvideno ceno, dodeljeno enako število točk. Taka metodologija popolnoma nevtralizira učinek cene in zato ni mogoče oceniti »ekonomsko najugodnejše ponudbe«, saj ponudniki, ki ponudijo ugodnejšo ceno, prejmejo enako število točk kot ponudniki, ki ponudijo višjo ceno. Uporabljena metoda točkovanja ne zagotavlja enake obravnave ponudnikov, kršeno je lahko načelo gospodarnosti in dobrega finančnega poslovodenja. Zato takšna metoda točkovanja predstavlja resno kršitev veljavnih pravil Unije na področju javnih naročil. Metoda točkovanja kot takšna res ni imela neposrednega finančnega vpliva, saj je bila na koncu postopka veljavna le ena ponudba. Vendar pa bi ta metoda točkovanja lahko imela posredni finančni vpliv zaradi svojega odvračilnega značaja, vpliva pa lahko tudi na ponudbene cene različnih ponudnikov, vključno z zmagovalnim.
Na opredelitev resnosti kršitve v smislu popolne izključitve odgovornosti upravičenke glede na okoliščine zadeve tudi ne vpliva dejstvo, da nobeden od nadzornih organov tožnice, niti tisti, ki neposredno nadzorujejo porabo evropskih sredstev, niti tisti, ki so odločali o vloženih revizijah po Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, niso zaznali navedene kršitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00039820
SPZ člen 115.
dopuščena revizija - dejanska etažna lastnina - dogovor solastnikov o načinu uporabe stvari v solastnini - učinkovanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da do vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo dogovor solastnikov glede načina uporabe, vzdrževanja in porazdelitve obratovalnih in vzdrževalnih stroškov ne učinkuje.
V sodni praksi je že uveljavljeno stališče, da se tudi pri predpogodbi uporabljajo določbe 111. člena OZ o učinkih razvezane pogodbe. Tako je Vrhovno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da ima predpogodbi zvesta stranka poleg zahtevka za izpolnitev obveznosti iz predpogodbe, torej zahtevka za sklenitev glavne pogodbe, v primeru neizpolnitve ali kršitve predpogodbe pravico do razdrtja predpogodbe in uveljavljanja odškodninskega zahtevka.
Pri presoji utemeljenosti odškodninskega zahtevka pa ni pomembno le, ali je bila sklenjena predpogodba, ampak je pomembno tudi, kako natančno so bile v predpogodbi že določene obveznosti pogodbenih strank. Obstoj odškodninske odgovornosti je namreč omejen s pravili o vzročni zvezi in pričakovanostjo oziroma predvidljivostjo škode. V 243. členu OZ, ki ureja poslovno odškodninsko odgovornost, je v prvem odstavku določeno, da ima upnik (pogodbi zvesta stranka) pravico do povračila navadne škode in izgubljenega dobička, ki bi ju dolžnik (stranka, ki krši pogodbo) moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana. Do povrnitve škode, ki je dolžnik ni mogel in moral predvideti, upnik nima pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00038646
ZPP člen 8, 339, 339/2-10, 339/2-14, 347, 367a, 367c. OZ člen 440. URS člen 22, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
predlog za dopustitev revizije - komisorni dogovor - ničnost pogodbe - prevara - kršitev prisilnih predpisov - dopolnitev dokaznega postopka - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - zavrnitev predloga
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je po ZVKSES mogoče veljavno izročiti nepremičnino kupcu, čeprav ta nima uporabnega dovoljenja, in ali v primeru, ko nepremičnina nima uporabnega dovoljenja, prenos posesti nepremičnine na kupca povzroči prenehanje zamude prodajalca in prenehanje teka pogodbene kazni po 17. členu ZVKSES.
predlog za dopustitev revizije - kreditna pogodba v CHF - ničnost pogodbe - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00038961
ZD člen 34. OZ člen 8, 50. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - pogodba o dosmrtnem preživljanju - očitno nesorazmerje med vrednostjo premoženja in vrednostjo prevzetih obveznosti - darilna pogodba - prikrajšanje nujnega deleža - causa (kavza)
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 14. 9. 2015 podano očitno nesorazmerje med pridobljeno koristijo in prevzeto obveznostjo.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je v okoliščinah konkretnega primera presodilo, da je najemna pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, neveljavna.