OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00017419
OZ člen 86, 119, 119/1.
prodaja poslovnega deleža - pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža - ničnost pogodbe - oderuška pogodba - subjektivni element - objektivni element - izvedenec - osnovni vložek - poslovni delež - postavitev izvedenca - aktivna legitimacija dediča
Ocenjevanje vrednosti poslovnega deleža je v domeni pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij, ki lahko za primer npr. ocene vrednosti nepremičnin, strojev in opreme (kar predstavlja del ocenjene vrednosti podjetja), angažirajo za to pooblaščene ocenjevalce. "Končna ocena" vrednosti poslovnega deleža pa je ocena vrednosti, ki jo poda pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00018996
OZ člen 921, 929, 929/1, 948, 949, 949/2. ZPP člen 128, 128/5, 201, 201/1, 377, 384, 384/1.
premoženjsko zavarovanje - požarno zavarovanje - zavarovalna pogodba - zavarovanje na tuj račun - namen premoženjskega zavarovanja - zavarovalni interes - premoženjski interes - razlaga splošnih pogojev - upravičenec po zavarovalni polici - višina zavarovalnine - vstop intervenienta v pravdo - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Temeljno načelo premoženjskega zavarovanja je, da oškodovanec ni upravičen do višje zavarovalnine, kot znaša škoda, ki jo je v zavarovalnem primeru utrpel. Zavarovanec z izplačilom zavarovalnine ne sme biti obogaten. To načelo je uzakonjeno v drugem odstavku 949. člena OZ, izhaja pa tudi iz Splošnih pogojev za zavarovanje pred požarom.
Sodišči prve in druge stopnje nista ugotavljali, ali so v konkretnem primeru okoliščine take, da bi utemeljevale izplačilo nižje zavarovalnine od tržne vrednosti zgradbe.
Samo zato, ker si je mož ob podaritvi nepremičnin do svoje smrti pridržal služnost užitka, o pogodbi o preužitku oziroma o odplačni naravi pogodbe še ni mogoče govoriti. Bistveno je, da tožnica v zameno za lastništvo nepremičnin ni prevzela nobenih nasprotnih obveznosti, razen trpeti dosmrtni užitek in gospodarstvo pokojnega moža, zato je zaključek nižjih sodišč, da ne gre za odplačno pogodbo, pravilen.
Metode razlage pravnih aktov se razlikujejo glede na to, ali gre za razlago avtonomnih pravnih aktov (ki jih torej sprejemajo pravni naslovniki sami – tipičen primer je pogodba) ali za razlago heteronomnih pravnih aktov (kjer gre praviloma za oblastne pravne akte - kot je npr. zakon). Ker je temeljna prvina prvih izjavnovoljno ravnanje udeležencev razmerja, je razlaga subjektivistična. Pri splošnih in abstraktnih pravnih aktih, ki so hkrati tudi heteronomni, je predmet razlage osamosvojeno izjavno dejanje (npr. besedilo zakona). Predmet razlage se tu osamosvoji od psihološke volje normodajalca. Zato je razlaga objektivistična.
Ob golem besedilu splošnih pogojev je razlagalec zavezan predvsem jezikovni, logični in teleološki razlagi ter deloma tudi sistematični razlagi.
Po presoji Vrhovnega sodišča ustni dogovori, ki jih zatrjuje tožnik, ne ustrezajo pojmu posebnih zavarovalnih pogojev, marveč zatrjevana ustna zagotovila ustrezajo soglasju volj strank glede tega, kaj je lex contractus in kaj ne.
Ustni dogovori (zagotovila zavarovalnice) ob sklepanju zavarovalne pogodbe so lahko relevantni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00018097
ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1. OZ člen 50.
sklenitev pogodbe - prodajna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - darilo - soglasje volj - razveljavitev pogodbe - razveza pogodbe - sposobnost biti stranka v postopku - smrt stranke po izdaji odločbe sodišča druge stopnje - pooblastilo
Soglasje volj za sklenitev navidezne prodajne pogodbe (ki je prikrivala darilo) je billo podano, saj je toženka imela interes, da nepremičnino dobi in za to plača manj davka, tožnica pa se je s tem strinjala in uredila vse potrebno za sklenitev pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00016613
OZ člen 58. ZPP člen 8, 339, 367, 370, 370/3. URS člen 127.
prodajna pogodba - neupravičena pridobitev - dokazovanje - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - izpodbijanje dejanskega stanja - revizija - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - razlogi za revizijo - ustavna vloga Vrhovnega sodišča
Kršitev proste dokazne ocene je lahko dvojna: (a) neupoštevanje metode iz 8. člena ZPP; ali (b) vsebinsko neprepričljiva dokazna ocena, ki je v nasprotju z neformalnimi dokaznimi pravili, zato je podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja. Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, mora revident, ki se sklicuje na kršitev 8. člena ZPP, revizijsko sodišče prepričati, da dokazna ocena nižjih sodišč ne izpolnjuje temeljnih postulatov metode proste dokazne ocene. V revizijskem postopku zato ni bistveno, ali je bila resnica pravilno ugotovljena, ampak, kako je bila ugotovljena. Pomembno je torej spoštovanje metode, ki jo 8. člena ZPP začrtuje le formalno, medtem ko vsebinski vidik dokazne ocene tvorijo splošni zakoni logike, psihologije, znanosti in izkušenj na splošno.
Medtem ko je določba 15. člena OZ splošna in zadeva katero koli sestavino pogodbe, da je le bistvena, pa ima 16. člen OZ ožje področje urejanja. To ugotovimo z razčlenitvijo zakonskega besedila, ki nam pove, da ta določba ureja naslednje dejansko stanje: 1.) med strankama obstaja nesporazum; 2.) nesporazum zadeva (a) naravo pogodbe ali (b) podlago ali (c) predmet obveznosti; 3.) stranki sta kljub temu prepričani, da se strinjata. Če gre za tako dejansko stanje, je v 16. členu OZ določena tudi pravna posledica - pogodba ne nastane. To pomeni, da institut "nesporazuma", kot je urejen v 16. členu OZ, ne pokriva vseh nesoglasij. Ne ureja namreč primerov nesoglasij o lastnostih predmeta pogodbe (in tudi ne nesoglasij o osebi, s katero se sklepa pogodba) - zato pa te napake pokriva 46. člen OZ, ki ureja zmoto.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00016130
ODZ člen 419, 914, 915.
darilna pogodba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo - superficies solo cedit
S sklicevanjem na načelo superficies solo cedit tožnik ne bi mogel pridobiti lastninske pravice na sosednji (sporni) nepremičnini, temveč bi lahko pridobil (so)lastninsko pravico zgolj na delu stavbe, ki sega na njegovo nepremičnino. Tega tožnik ni uveljavljal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00032060
ZGD-1 člen 8. ZVKSES člen 17. 17/1. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - varstvo kupcev stanovanj - uporabno dovoljenje - pogodbena kazen - zavezanec za plačilo - odgovornost investitorja - vmesni kupec - varstvo končnega kupca - zloraba družbe kot pravne osebe za oškodovanje njenih upnikov - ustanovitev nove gospodarske družbe - spregled pravne osebnosti
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve glede odgovornosti investitorja končnim kupcem, kadar kot prodajalec nastopa vmesni kupec zaradi izognitve obveznosti investitorja in glede pravilnosti odločitve o odgovornosti družbenikov za obveznosti gospodarskih družb na podlagi spregleda pravne osebnosti.
V okviru pogodbene svobode sta se gibali pravdni stranki, ki sta posebej uredili tožnikovo odgovornost kot prodajalca deleža v družbi tako, da se je zavezal povrniti družbi plačila za obveznosti, ki jih je prevzela še v času, ko je bil sam družbenik v njej, pa o njih ni obvestil prodajalca, in plačati pogodbeno kazen, če ne bo izpolnil ostalih nedenarnih zavez.
Z odstopom terjatve se dolžnikov položaj ne sme poslabšati. Zato lahko dolžnik proti prevzemniku poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, uveljavlja tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je zvedel za odstop, v pobot proti prevzemniku pa lahko uveljavlja tudi nekatere svoje terjatve, ki jih ima proti odstopniku, čeprav sicer pogoji za pobot (vzajemnost terjatev) niso izpolnjeni. To pa ne pomeni, da prevzemnik pridobljene terjatve ne sme pobotati ali uveljavljati v procesni pobot s terjatvijo, ki jo ima tožnik do njega, kakor želi prikazati v reviziji. Tožnikov položaj se s tem ni v ničemer poslabšal, na ta način je le izpolnil svojo obveznost, kot je bil dolžan.
Če tožena družba ni podala pristanka na to, da se toženkine zapadle terjatve po leasing pogodbi za stanovanjsko nepremičnino poravnajo iz razlike pri plačilu najemnine, ko oziroma če bo ta plačana, s tem pa pride tudi do "odkupa" stanovanjske nepremičnine, tožnica nima pravice zahtevati izstavitve zemljiško knjižnega dovolila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00016773
ZPP člen 77, 77/2, 98, 98/6. OZ člen 569. ZFPPIPP člen 386.
dovoljenost revizije - osebni stečaj - pooblastilo - novo pooblastilo za vložitev revizije - stečajni upravitelj - naknadna odobritev pravdnih dejanj - posojilna pogodba - vrnitev posojila - zavrnitev revizije
Le stečajni upravitelj lahko odvetniku podeli pooblastilo za zastopanje in tega ne more narediti stranka sama. Stečajni upravitelj pa lahko naknadno opravljena pravdna dejanja odobri.
ZDR člen 18, 72. ZGD-1 člen 266, 266/1, 268, 268/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba - pristojna oseba za podajo odpovedi - nezakonita odpoved - neutemeljen odpoklic poslovodje - denarna odškodnina
Pravilno je stališče sodišč, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 3. 2011 nezakonita, ker je ni podana upravičena oseba, zaradi česar delovno razmerje tožnika pri toženki ni prenehalo z dnem 10. 3. 2011, temveč je trajalo do 31. 5. 2011, ko bi se tožniku iztekel mandat člana uprave toženke.
Nadzorni svet je tožnikov odpoklic s funkcije člana uprave dne 9. 2. 2011 v zapisniku utemeljil le s sklicevanjem na drugi odstavek 268. člena ZGD-1 (zaradi hujših kršitev obveznosti). Gre za splošen prepis zakonske določbe 1. alineje drugega odstavka 268. člena ZGD-1, brez kakršnekoli vsebinske opredelitve tako opredeljenega razloga za odpoklic, zaradi česar se šteje, da je bil tožnik odpoklican brez utemeljenega razloga in v nasprotju z drugim odstavka 268. člena ZGD-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00015833
ZPP člen 339, 339/2-8, 370, 370/3, 372, 378. OZ člen 5.
najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - povrnitev vlaganj najemnika v poslovni prostor - vzdrževalna dela na nepremičnini - obnovitvena dela na nepremičnini - kompenzacija najemnine - soglasje volj pogodbenih strank - skupni namen pogodbenih strank - načelo vestnosti in poštenja - ničnost pogodbe - višina vlaganj - izvedensko mnenje
Toženka je dolžna povrniti tožniku vsa njegova vlaganja v objekt, zmanjšana za amortizacijo, glede na določilo Najemne pogodbe, s katerim se je toženka zavezala, da bo v primeru odpovedi pogodbe, tožniku povrnila sredstva, vložena v poslovni objekt. Pravdni stranki sta se z Najemno pogodbo namreč dogovorili, da bo tožnik objekt usposobil in uporabljal izključno za namen opravljanja gospodarske dejavnosti ter da bo vsa potrebna vzdrževalna in obnovitvena dela na objektu opravil na svoje stroške. Ugotovili sta tudi, da so bila vsa izvedena dela potrebna za opravljanje tožnikove gospodarske dejavnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00015618
OZ člen 39, 610, 610/1, 610/3. ZOR člen 591, 591/1. ZIZ člen 175.
najemna pogodba - del nepremičnine - ugotovitev ničnosti pogodbe - causa (kavza) - nasprotovanje moralnim načelom - onemogočanje uporabe solastniku - nedobrovernost - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v izvršilnem postopku - nujno sosporništvo - pravno nasledstvo - prejšnji lastnik - plačilo uporabnine
Tožeča stranka mora v primeru tožbe za ugotovitev ničnosti pogodbe z njo zajeti vse pogodbene stranke, ki so nujni sosporniki, sicer ni tožena prava stranka in je potrebno tožbeni zahtevek zavrniti. Vendar pa to ne pomeni, da mora biti tožba vložena zoper vse pravne prednike pogodbenih strank, temveč da mora biti vložena zoper vse pogodbene strani. Po odsvojitvi nepremičnine novi lastnik kot najemodajalec vstopi v celoten pravni položaj prejšnjega najemodajalca, v vse njegove pravice in obveznosti, ki izhajajo iz najemne pogodbe. V pogodbenem razmerju novi lastnik tako v celoti nadomesti prejšnjega lastnika kot najemodajalca.
Izogibanje posledicam, ki jih imajo izvršilni postopki na položaj najemnika nepremičnin, je v nasprotju z moralnimi načeli.
Pogodba o prodaji poslovnega deleža je bila sklenjena med prvo toženko kot prodajalko in drugo toženko kot kupcem poslovnega deleža v tožeči stranki. Druga toženka pri sklepanju te pogodbe v razmerju do predkupne upravičenke ni imela nobenih dolžnosti. Dolžnost obveščanja in posredovanja ponudbe za sklenitev prodajne pogodbe s predkupno upravičenko je zavezovala le prvo toženko kot prodajalko. To pomeni, da tudi v primeru, da bi bila predkupna pravica kršena, sklenitev sporne pogodbe drugi toženki ni bila prepovedana. Zato v obravnavnem primeru pride v poštev povzeti drugi odstavek 86. člena OZ, na podlagi katerega pogodba ostane v veljavi, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa lahko zadenejo ustrezne posledice.
Drugo alinejo 2. točke tretjega odstavka 347. člena ZFPPPIPP, ki določa, da mora stečajni upravitelj predkupnega upravičenca pozvati, da mu v 15 dneh po prejemu vrne podpisan izvod pogodbe in plača celotno kupnino v skladu s pogodbo, je treba razumeti tako, da predkupnemu upravičencu ni treba plačati kupnine v roku 15 dni, temveč, da jo mora plačati v rokih, določenih v prodajni pogodbi.