Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1-1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 18, 18/3.
pristojnost slovenskega sodišča - mednarodna prodajna pogodba - distribucijska pogodba - navezne okoliščine - kraj izpolnitve - prevozna pogodba - klavzule INCOTERMS - klavzula Franko tovarna - Ex works (EXW) - zavrženje tožbe
Posebna pristojnost po kraju izpolnitve pogodbene obveznosti je določena v 1. točko prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012. V zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji je oseba v drugi državi članici lahko tožena pred sodiščem v kraju izpolnitve obveznosti. Kraj izpolnitve obveznosti je v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno.
Iz prodajne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, jasno izhaja, da je dogovorjena Incoterms klavzula EXW.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00012700
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/1. ZVKSES člen 15, 15/2, 19, 20, 20/1, 20/2, 20/3. OZ člen 461, 462, 464, 468, 468/2, 480.
varstvo kupcev stanovanj - odprava stvarnih napak - zadržanje kupnine - preuranjenost tožbe - znižanje kupnine - škoda zaradi zaupanja - prevzem stanovanja - prekluzivni rok - pogodbena kazen za zamudo
Vrhovno sodišče pritrjuje stališču nižjih sodišč, da je tožnikov tožbeni zahtevek iz naslova zadržanih kupnin s strani končnih kupcev, preuranjen. Zgolj dejstvo, da končni kupci, na katere se nanaša tožnikov zahtevek, utemeljeno zadržujejo kupnine, ni dovolj. Tožnik nima prav, da že samo zadržanje kupnin s strani kupcev predstavlja znižanje kupnine v izvensodnem postopku, saj gre za dve različni stvari. Ker tožnik v obravnavani zadevi ni trdil in ni dokazal, da so ti končni kupci bodisi že s tožbo dosegli odpravo napak ali znižanje kupnine, bodisi se je tožnik o tem z njimi sam dogovoril, je pravilna odločitev nižjih sodišč, da je njegov tožbeni zahtevek v tem delu neutemeljen.
Nepravilen je zaključek nižjih sodišč, da je tožnik zamudil enoletni prekluzivni rok po 480. členu OZ. Sodišči sta za začetek teka roka namreč zmotno šteli dan, ko sta končna kupca v letu 2007 vložila tožbo, saj tožnik takrat še ni mogel vedeti, ali je bil njun odklon prevzema stanovanja upravičen in mu posledično še ni bila znana škoda. Zato je enoletni prekluzivni rok začel teči šele, ko je sodišče druge stopnje s sodbo z dne 23. 3. 2011 potrdilo odločitev sodišča prve stopnje oziroma ko je bila ta sodba vročena tožniku. Glede na to, da je tožnik v obravnavani zadevi tožbo vložil 23. 9. 2011 (torej v manj kot leto dni po izdaji sodbe sodišča druge stopnje), jo je vložil pravočasno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00012427
ZPP člen 115, 258, 262, 282. OZ člen 15, 90.
načelo kontradiktornosti - zaslišanje strank - preložitev naroka - zdravniško opravičilo - neupravičena odsotnost z naroka - darilna pogodba - soglasje volj - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - neobstoječa pogodba
Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da tožnik v času sklepanja darilne pogodbe zaradi slabega zdravstvenega stanja ni imel sposobnosti razsojanja, da bi lahko oblikoval pravno relevantno voljo za darilo. Zato ni moglo priti do soglasja volj glede sklenitve darilne pogodbe, kar ima za posledico neobstoj pogodbe. Zakon sicer v izjemnih primerih dopušča konvalidacijo (poznejše prenehanje vzroka ničnosti), vendar za takšno situacijo v obravnavanem primeru ne gre. Nekaj, kar ne obstaja, se ne more spremeniti, niti ne more tisto, česar ni, postati veljavno.
gradbena pogodba - neposredna zahteva prevzemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredna plačila podizvajalcem - asignacija (nakazilo) - pooblastilo za sklenitev pravnega posla - obstoj pooblastila - neupravičena pridobitev
Ker je pravica do neposrednega plačila podizvajalcev izjema od splošnega načela relativnosti pogodbenih razmerij (125. člen OZ), mora biti podizvajalčev zahtevek do naročnika jasen in konkretiziran, priložena pa mu mora biti dokumentacija, ki izkazuje pripoznanje terjatve glavnega izvajalca. Zgolj dogovarjanje o možnem plačilu torej ne zadošča. Konkretni elektronski dopis naročnika o s strani glavnega izvajalca podpisani asignaciji ni zahteva podizvajalca, terjatev v njem po višini ni konkretizirana, na datum zatrjevane asignacije pa dela tožnice še niso bila dokončana in zato njena terjatev tedaj še ni dospela, prav tako pa tudi ne terjatev glavnega izvajalca do naročnika. Pogoji za neposredno plačilo tožeči stranki po 631. členu OZ tako tedaj niso bili izpolnjeni.
kooperantska pogodba - pogodba o delu - plačilo podizvajalcu
kupoprodajna pogodba - prodaja ukradenega vozila - zaseg ukradenega vozila - odgovornost za izpolnitev z napako - odgovornost za pravne napake - premičnina - pridobitev lastninske pravice od nelastnika - priposestvovanje - originarna pridobitev lastninske pravice - dopuščena revizija
Dejstvo, da je namen zaščite dobrovernega pridobitelja iz 64. člena SPZ ter dobrovernega posestnika iz 43. člena SPZ v zagotavljanju varstva pravnega prometa, ne pomeni, da je imel zakonodajalec z uzakonitvijo navedenih določb namen poseči v obligacijskopravna razmerja iz naslova odgovornosti za pravne napake na način, da v primeru prodajalčeve originarne pridobitev lastninske pravice na prodani premičnini izključi njegovo odgovornost za pravne napake iz 488. člena OZ. Pravna narava prodajalčeve odgovornosti iz 488. člena OZ je namreč takšna, da je njegova odgovornost podana vselej, ko vzrok za pravno napako izvira iz njegove sfere.
Ker je toženec prodal tožniku vozilo, ki je bilo predmet pravic oziroma pravnih dejstev, ki omejujejo uresničevanje tožnikove lastninske pravice, je imela njegova izpolnitev pogodbe značilnosti izpolnitve s pravno napako.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00012985
ZPP člen 286b, 286b/1, 399, 399/1.
dopuščena revizija - avtorske pravice - založniška pogodba - odstop od pogodbe - pravočasnost ugovora - vezanost sodišča na predhodno pravnomočno odločitev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je skladno s prvim odstavkom 286.b člena Zakona o pravdnem postopku ugovor relativne bistvene procesne kršitve, da je sodišče pri odločanju o zahtevku avtorja za umik vseh izvodov njegovega avtorskega dela iz prodaje, ki temelji na predpostavki o razvezani založniški pogodbi, vezano na predhodno pravnomočno odločitev, s katero je bil zavrnjen ugotovitveni zahtevek založnika, da založniška pogodba ni razvezana, podan pravočasno, če je podan šele v pritožbi zoper odločbo, izdano v tretjem ponovljenem sojenju, po treh letih in pol pravdanja o istem spornem predmetu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00011803
URS člen 22. ZDP-1 člen 18, 18/1, 34, 34/2, 69e. ZPotK člen 5, 6, 6/1, 7, 7/1-9, 10, 12. ZTFI člen 212. OZ člen 3, 86, 86/1, 119. ZPP člen 339, 339/2-8, 379, 379/1, 380, 380/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/1. ZVPot člen 22, 23.
Pojasnilna dolžnost banke glede obstoja valutnega tveganja ni izčrpana že z vključitvijo tovrstne določbe v samo pogodbo, temveč je ključna presoja, ali je bilo valutno tveganje tožniku v zadostni meri vsebinsko pojasnjeno. Bistvena posebnost kreditne pogodbe v tuji valuti je možnost spremembe mesečne obveznosti za stranko, ki prejema dohodek v domači valuti, ob spremembi menjalnega tečaja. Gre za pomembno odstopanje od običajnega kreditnega razmerja in posledično dodatno tveganje za finančni položaj potrošnika v času trajanja kreditnega razmerja. Ob precejšnji devalvaciji domače valute se namreč kreditna obremenitev kreditojemalca, preračunana v domačo valuto, lahko bistveno poveča. Pri presoji, kolikšna je bila pojasnilna obveznost toženke glede tovrstnega kredita, je treba upoštevati, da je pri svetovanju in sklenitvi pogodbe banka nastopala kot strokovnjak na bančnem področju, tožnik pa kot laik, ki posebnega predznanja in izkušenj s kreditnimi posli ni imel. Profesionalna skrbnost banko zavezuje k prizadevanju, da bo potrošnik sprejel odločitev o sklenitvi pogodbe na informirani podlagi, in da ga seznani s tveganji, ki so značilna za sklenjeni posel. Informacije bi morale biti tožniku posredovane na način, da bi lahko v celoti razumel ekonomske učinke spremembe tečaja na višino njegovih mesečnih obveznosti, preračunanih v domačo valuto. Pri tem ni relevantna le vsebina kreditne pogodbe, temveč tudi morebitne informacije in dodatna pojasnila, ki (ni)so bila tožniku posredovana med pogajanji, vključno z oglasi.
Šele če bi bilo ob ponovni presoji ugotovljeno, da toženka pojasnilne dolžnosti ni pravilno izpolnila, bi bilo treba opraviti še presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja, v skladu s smernicami, ki jih je za to presojo podalo Sodišče Evropske unije (presoja dobre vere toženke in obstoja morebitnega znatnega neravnotežja med pravicami in obveznostmi strank). Šele ugotovitev o nepoštenosti pogodbenega določila bi namreč vodila do pravne posledice ničnosti tega določila in/ali celotne pogodbe. Nepošteni pogoj pomeni nedovoljeno pogodbeno vsebino, za katero ZVPot kot lex specialis izrecno določa sankcijo ničnosti. Če bi se torej izkazalo, da toženka ni izpolnila pojasnilne dolžnosti ali da je tožniku dajala zavajajoča zagotovila in pojasnila, in pri tem ravnala v slabi veri, ne bi šlo le za kršitev iz predsklenitvene faze pogodbe, ki na njeno veljavnost ne bi imela vpliva. Namen izrecnega določila o ničnostni sankciji je, naj potrošniki zaradi nepoštenih pogojev ne trpijo nikakršnih negativnih posledic in naj jih takšni pogoji ne zavezujejo. Če pa bi se ugotovilo, da gre zaradi pomanjkljive izpolnitve pojasnilne dolžnosti (le) za nejasno določilo, ki pa ga ni mogoče opredeliti za nepoštenega (ker slaba vera toženke ali obstoj znatnega neravnotežja med pravicami in obveznostmi strank ni izkazana), posledica kršitve pojasnilne dolžnosti ne more biti ničnost kreditne pogodbe oziroma njenega spornega določila.
Revizijski očitek o kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je utemeljen. Ker A. A. ni izpovedal, da je od tožnika poleg stanovanj kupoval tudi mansardo, je nasprotni zaključek sodišča druge stopnje protispisen.
Ker toženka višini zatrjevanega izgubljenega dobička ni ugovarjala (ni postavila trditve, da je izgubljeni dobiček nižji prav zaradi mansarde), je stališče nižjih sodišč, da bi moral tožnik dokazovati, kolikšen del kupnine v višini 220.000,00 EUR bi odpadel na stanovanji brez mansarde, očitno napačno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00012879
ZFPPIPP člen 24. OZ člen 64, 106, 111, 111/2, 111/3.
stečajni postopek - prijava terjatve v stečajni postopek - prodajna pogodba za nepremičnino - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - odstop od pogodbe - prepoved pobotanja - prenehanje obveznosti - dogovor o ari - ara - vrnitev are - vrnitev posojila
Dogovor o ari je realni kontrakt. Navedeno izhaja iz določbe prvega odstavka 64. člena OZ, ki določa, da je pogodba sklenjena, ko je ara dana, razen če ni dogovorjeno kaj drugega. Vendar pa to ne pomeni, da je pogodba veljavno sklenjena le, če je ara plačana z izročitvijo denarnega zneska. Pomeni le, da zgolj obljuba, da bo ara dana, ne zadošča. Obveznost plačila are mora biti dejansko izpolnjena. Dejstvo, da je bila ara poravnana s kompenzacijo, ne vpliva na veljavnost prodajnih pogodb.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00012268
OZ člen 239, 239/1, 240. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 63/1-a, 67, 67/4.
dopuščena revizija - pravna podlaga tožbenega zahtevka - opredelitev pravne podlage tožbenega zahtevka - odškodninska tožba - neupravičena pridobitev - poslovna odškodninska odgovornost - davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka DDV - neutemeljeno zaračunavanje DDV - uveljavljanje pravice do odbitka DDV
Trditve tožnice je mogoče obravnavati tudi na podlagi pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. Tožnica je zatrjevala, da je toženec z neutemeljenim obračunom 9.000,00 EUR DDV prekršil prodajno pogodbo. Navajala je, da je zaradi postopanja toženca kot samostojnega podjetnika in davčnega zavezanca utemeljeno pričakovala, da bo plačani davek dobila povrnjen. Ker tega statusa toženec ob sklenitvi prodajne pogodbe in izstavitvi računa (v katerem je obračunal DDV) ni več imel, tožnica izkazanega DDV ni mogla odbiti. Tožnica je torej zatrjevala, da ji je nastala škoda v višini 9,000,00 EUR plačanega DDV pri prodaji tovornega vozila, ki bi ga sicer dobila vrnjenega. S tem je podala tudi trditve o vzročni zvezi, tj. da je bil zaradi nepravilnega postopanja toženca (kot davčnega zavezanca) tožničin zahtevek za vračilo DDV zavrnjen. Bistveno je namreč, da je tožnica zaradi toženčeve kršitve pogodbe (obračunu DDV, čeprav ni bil davčni zavezanec) dejansko plačala 9.000,00 EUR kupnine več.
Glede na ugotovljeno visoko varnostno tveganje konkretne tekme in organizirano skupno potovanje ekstremnih in navadnih navijačev, je napad na konvoj avtobusov s strani ekstremnih navijačev nasprotnega kluba posledica, ki bi jo moral toženec kot organizator potovanja predvideti, in jo je moč pripisati njegovi neaktivnosti v smeri zagotavljanja varnostnih ukrepov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00012269
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 190, 190/1, 191, 197. ZUreP-1 člen 138, 138/1.
obveznosti občine po zakonu - gradnja komunalne infrastrukture - obnova komunalne infrastrukture - razlaga zakona - jezikovna razlaga zakonskega besedila - namenska razlaga - učinkovanje pogodbe - neupravičena pridobitev - privolitev v prikrajšanje - volenti non fit iniuria - izognitev sili - neprerekana dejstva - priznana dejstva
Po 138. členu ZUreP-1 je bila toženka dolžna zagotoviti tako izgradnjo kot tudi obnovo meteorne kanalizacije. Namen zakonodajalca zagotovo ni bil izčrpan s samo izgradnjo meteorne kanalizacije, temveč gradnja zajema tudi obnovo dotrajane kanalizacije, ki zaradi iztrošenosti ni več ustrezna.
Ker je tožnik plačal izgradnjo komunalnega omrežja, da bi se izognil plačilu pogodbenih kazni zaradi zamude pri izročitvi stanovanj, ni mogoče sklepati, da je v svoje prikrajšanje privolil. Za obstoj sile zadošča, da je bila stranka ekonomsko prisiljena v plačilo, ker se je znašla v neugodnem položaju, zaradi katerega bi jo lahko zadele kakšne posledice, če ne bi plačala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00012706
OZ člen 639, 639/3, 660, 661, 662, 663, 664, 665. ZOR člen 606, 630. ZPP člen 380, 380/2.
gradbena pogodba - izpolnitev pogodbe - odgovornost za stvarne napake - analogna uporaba določb o podjemni pogodbi - zahtevek za odpravo stvarnih napak - oblikovanje tožbenega zahtevka - dopuščena revizija - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - zmotna uporaba materialnega prava
Dopuščeno vprašanje se osredotoča na problematiko ali lahko naročnik zahteva odpravo napak po sodni poti prav na določen način ali pa zahteva zgolj odpravo napak, ne sme pa sam določiti načina odprave napak in sodišče tudi ni vezano na način, kot ga določi v tožbenem zahtevku. Dikcija zakonske določbe direktnega odgovora na to vprašanje ne daje. Odgovor ne more biti enoznačen - treba je izhajati iz smisla, narave in vsebine instituta odprave stvarnih napak; pot do tega cilja pa je lahko odprta in načelno dopušča več alternativnih načinov izvedbe. V tej smeri je zavzela stališče tudi teorija, ki izpostavlja načelno neutemeljenost izbire zgolj enega načina njihove odprave. V konkretnem primeru pa je situacija nekoliko drugačna. Revidentka namreč s tožbenim zahtevkom, ki je predmet revizijskega postopka, zahteva takšno odpravo napake, ki se ujema z izpolnitvijo predmetne gradbene pogodbe. Zatrjuje, da je bilo s pogodbo, predvsem projektno dokumentacijo oziroma načrti dogovorjeno, da je stanovanje primerno izolirano tudi od zunaj in zato zahteva odpravo napake z odstranitvijo svetlobnega jaška ter njegovo ponovno namestitvijo, zunanjim odkopom celotne zunanje severne in vzhodne stene in namestitvijo toplotne in termo izolacije. Čim je tako, pa postane pravno odločilna pravica do odprave stvarnih napak na način, ki se ujema s pogodbenim dogovorom, to je z izpolnitvijo pogodbe. Revizija ima v zvezi s tem prav, ko se sklicuje na določbo 630. člena ZOR, ki je vezala obveznost izvajalca, da zgradi zgradbo po določenem načrtu, če ta ni bil ustrezen, pa po pravilih stroke (606. člen ZOR). To pa lahko bistveno omeji nabor načinov izvedbe odprave napak – lahko jih celo uokviri v enega samega. Kriterij najnižje cene, oziroma najmanjših stroškov (kriterij ekonomičnosti), na katerega sta sodišči kategorično oprli svoji odločitvi, pri čemer sta očitno spregledali, da se v tem delu tožnica sklicuje na pogodbeni dogovor, torej ni materialno pravno pravilen.
Družba prodajalka svojih obveznosti po prodajni pogodbi ni v celoti (pravilno) izpolnila, saj ni poskrbela, da bi bila na prodanem stanovanju izbrisana skupna hipoteka Banke. Vendar to na presojo, ali se je posojilo spremenilo v kupnino, ne vpliva. Četudi prodajna pogodba ni bila pravilno izpolnjena, to ne pomeni, da posojilo "oživi" in da ga je toženka dolžna vrniti tožnici. Tožnica ne more obenem priznavati, da je lastnica stanovanja, ter hkrati zahtevati vračila posojila, saj sta se vrnitev posojila in upoštevanje posojenega zneska kot vnaprejšnje plačilo kupnine medsebojno izključevala.
Za presojo, ali je pogodba nastala, je odločilna izjava volje. Svojo voljo, da bo za prevzete terjatve odgovarjala kot porok in plačnik, je glede na ugotovljeno dejansko stanje toženka izjavila s podpisom poroštvene izjave. Pisnost porokovega pristanka v izogib nepremišljenemu pristanku k poroštvenim zavezam zakon tudi izrecno zahteva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00012191
OZ člen 468, 468/1-2, 468/1-3, 488, 488/1, 490, 490/2. ZPP člen 362, 362/1, 383.
prodajna pogodba za nepremičnino - predmet pogodbe - pogodbena volja strank - razlaga pogodbe - odgovornost prodajalca - odgovornost za pravne napake - sankcije za pravne napake - pravice kupca - izbira jamčevalnega zahtevka - odstop od pogodbe - znižanje kupnine - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Sodba sodišča druge stopnje ne temelji na protispisni ugotovitvi, da se je tožnica s prodajno pogodbo in z dogovorom iz primopredajnega zapisnika zavezala, da tožencema zagotovitvi izključno lastnino na gostinskem vrtu, temveč na ugotovitvi, da se jima je zavezala, da bo vrt pravno-formalno pripadal lokalu. Revizija z izpodbijanjem navedene ugotovitve nedovoljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.
V okoliščinah konkretnega primera je ključna presoja, ali je tožnica svojo pogodbeno dogovorjeno obveznost, da bo vrt pravno formalno pripadal lokalu, izpolnila pravilno. Ker tožnica z ostalimi solastniki ni sklenila dogovora o načinu uporabe skupnih prostorov v solastnini na način, ki bi tožencema zagotovil pravno-formalno pravico razpolaganja oziroma uporabe 120 kvadratnih metrov vrta, toženca zaradi tožničine nepravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti ne moreta doseči namena prodajne pogodbe. Ker jima tožnica vrta ni izročila na pogodbeno dogovorjen način, ima njena izpolnitev značilnosti izpolnitve s pravno napako.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00012185
OZ člen 116, 190, 195. ZPP člen 339, 367, 367/1.
neupravičena pridobitev - prenehanje koristi - denarno nadomestilo - obogatitveno načelo - naknadna nemožnost izpolnitve obveznosti - odgovornost za neizpolnitev pogodbe - dobra vera - prikrajšanje - revizija - razlogi za revizijo
Pri koristi, ki se vrača v denarju kot nadomestilo za prejeto, ker tega ni mogoče vrniti v naravi, je treba vedno ugotoviti, kateri čas je odločilen za preračun koristi v denarni znesek, saj se vrednost prejete stvari v času lahko spremeni se zmanjša ali poveča. Ravno v tem se plačilo nadomestila razlikuje od vračanja v naravi, na katerega sprememba vrednosti stvari v času ne vpliva. Ker pa sta merilo vedno prikrajšanje na eni strani in okoriščenje na drugi, tudi pri vrednotenju v denarju nihče ne more prejeti več, kot je sam prikrajšan, pa tudi ne več, kot je drugi okoriščen.
V tej pravdi sta bistveni le dve dejanski ugotovitvi. In sicer, da toženec ni izpolnjeval pogodbene obveznosti zagotavljanja tožniku 24-urne pomoči in oskrbe, ki jo je tožnik zaradi nepokretnosti in popolne odvisnosti od drugih potreboval, in da je toženec že dober mesec po sklenitvi pogodbe to prenehal izvrševati in se odselil od tožnika. Ker ta konkretni dejanski stan povsem odgovarja zakonskemu dejanskemu stanu določbe tretjega odstavka 561. člena OZ oziroma ker to pomeni, da toženec ni izpolnjeval svojih obveznosti iz pogodbe, je odločitev, da se sporna pogodba razveže materialnopravno pravilna.